Praktično celotno leto 2024 je šlo Janezu Janši vse kot po maslu. Z dolgotrajno, izrazito ideološko kampanjo mu je pred evropskimi volitvami uspela mobilizacija privržencev. S prepričljivo zmago se je utrdil kot absolutni vladar desnega političnega pola. Po dolgem času je SDS zmagala tudi v nekaterih mestih.
Sporočilo, da je Janša še vedno tu in da se lahko kadarkoli vrne na oblast, je po evropskih volitvah močno odmevalo po državi. Slišale so ga tako domače kapitalske strukture kot nekateri direktorji državnih podjetij. Janša je s tem dobil zagon in čas, da si desni pol ukroji po svoje. Četudi mu prek Petra Gregorčiča ni uspel naskok na SLS, je osvojil njeno ključno trdnjavo: Kmetijsko gozdarsko zbornico. Ponovno je aktiviral Pavleta Ruparja. Anžetu Logarju je dovolil osamosvojitev, a na način, da ga je razgalil kot cincavega in neodločnega politika.
Ves ta čas, celotno poletje in zgodnjo jesen, je bil Janša odet v ovčjo kožo. Javno se je dokaj redko oglašal, še najraje, ko ga "je skrbelo za bolnike". Medtem ko je koaliciji usihala javna podpora, je v zakulisju delal na političnih "satelitih" in sondiral teren v iskanju novega Zdravka Počivalška z leve sredine, ki bi bil pripravljen iti v koalicijo s SDS. Mobilizacijski ritem v stranki je ohranjal z interpelacijami. Medtem je spomin na obdobje 2020-22 pri ljudeh počasi, a zanesljivo bledel.
In potem se je zgodilo celjsko sodišče.
Preberite še:
Bivši prvi operativec SDS o razhodu z Janšo, aferi Patria, lovu na Jankovića, Ambrusu ... #intervju
Lepa sodišča lepo gorijo
Prvak SDS je na torkovem shodu pred celjskim sodiščem, kjer je imel obravnavo v zadevi Trenta, z enim zamahom odvrgel ovčjo kožo in zamenjal politično strategijo. To je bil spet Janša, ki bo po prihodu na oblast obračunal z vsemi. Jasno je dal vedeti, kdo in kaj bo takrat njegova tarča. V maniri vrhovnih islamskih klerikov je izrekel "fatvo", smrtno obsodbo "krivosodju, ki je hujše od mafije".
To je bil spet Janša, ki govori o "začetku upora proti krivosodju", medtem ko njegovi privrženci tolčejo po vozilu RTV Slovenija. To je bil spet Janša, ki ga ne zanima velika koalicija, ampak obračun z udbomafijo. To je bil spet Janša, ki daje na isti imenovalec leti 1988 in 2024, medtem ko svoje privržence mobilizira za dolgi pohod nazaj na oblast.
To je bil spet Janša, nesporni vodja stranke, ki se bori proti prvorazrednim, četudi bi naredila vse za najbogatejše dobavitelje in zdravniške barone. Njegovo sporočilo je bilo jasno: SDS bo šla na parlamentarne volitve kot nekakšna antisistemska stranka, ki lovi zmago z 51 odstotki glasov zato, da dobi mandat za revolucijo, za drugo republiko, torej za obračun z vsemi, ki ji niso pogodu.
Preberite še:
Trumpov recept za Janšo: igraj žrtev. Zbiraj donacije. Ali vsaj organiziraj dražbo.
Kdor govori, da so vsi isti, dela največjo uslugo SDS
Drži, da se Janša s tem vrača na znan teren. Toda sprememba taktike bi lahko imela več posledic za celotno politično prizorišče. Najprej, za Janševo zmago na naslednjih volitvah je nujna pasivizacija levo-liberalnega volilnega telesa. Pri tem mu najbolj pomaga prepričanje, da so v Sloveniji "vsi isti".
Spin, da "je Golob isti kot Janša", so od odstopa Tatjane Bobnar v javnosti pomagali širiti nekateri nezadovoljni poraženci notranjih političnih bitk v Gibanju Svoboda in vplivneži z leve sredine. S tem so za SDS opravljali koristno delo: če je Robert Golob res isti kot Janša, v čem je potem sploh smisel, da gre levo-liberalna baza na volitve? Če velik del teh ljudi na dan volitev ostane doma, je jasno, da to najbolj ustreza SDS, saj bo njen odstotek glasov višji.
A tezo, da so v slovenski politiki "vsi isti", se je pred celjskim sodiščem dokončno zrušila. Janša je prestopil mejo, ki je z izjemo Zmaga Jelinčiča nihče od voditeljev strank ni. Nihče ne zmerja pravosodja, da je skorumpirano. Nobena druga parlamentarna stranka ne napoveduje upora proti enemu od državnih podsistemov, četudi je ta še zdaleč od idealnega.
Preberite še:
Anže Logar je pot do nove Janševe vlade
Zakaj je Janša zamenjal taktiko
Obenem Janša z govorjenjem o zmagi z 51 odstotki glasov– pustimo ob strani, koliko je ta v obstoječem volilnem sistemu sploh realna ali ne – nakazuje nove premike na desnici. Če je v zadnjih mesecih na desnici pametno skušal ustvarjati politične satelite, ki bi leta 2026 omogočali zajetje glasov zunaj tradicionalnega bazena SDS, s tem pa sestavo vlade, si je zdaj očitno premislil.
Po novem spet stavi na "zmago z veliko razliko". To prevedeno pomeni, da se je odločil glasove iz satelitskih političnih projektov preliti nazaj v SDS. Tudi to smo že videli. Domala enako taktiko, z uničevanjem satelitov, ki jih je pomagal ustvariti, je Janša ubral na vseh domačih in evropskih volitvah med letoma 2018 in 2022. Obakrat mu po volilni nedelji ni uspelo sestaviti vlade.
Zakaj se je torej spet odločil za taktiko, ki se je v preteklosti že izkazala za neuspešno?
Če odštejemo strah pred razpletom sojenja, je eden od razlogov zagotovo sama narava shoda. Težko je nastopati kot vodja upora in hkrati paziti, kako kupčkati glasove v političnem inženiringu. Le dva dni pred shodom pa je bila objavljena javnomnenjska anketa, iz katere je razvidno, da Anže Logar s svojim političnim projektom daleč najbolj posega v bazen SDS, kar je sicer logično. Drži, Janša nujno potrebuje Logarja za sestavo vlade. Toda nikoli ga ne bo sprejel kot partnerja z isto politično težo.
Svet je drugačen kot 2014. Zgražanje ni dovolj.
A vse to ne pomeni, da velja Janšo v političnem smislu kakorkoli podcenjevati. Svet je danes popolnoma drugačen kot v letih 2013 in 2014, ko so se Janševi privrženci prvič zbirali pred sodiščem v Ljubljani. Na oblast v ZDA je že drugič prišel Donald Trump, čigar zborovanja so zelo podobna temu, kar smo videli v torek v Celju.
Tudi humus za uspeh Janševe taktike obstaja: v ljudeh, ki imajo zelo slabe izkušnje z delom sodne veje oblasti, sodnih zaostankih in občutku, da je roka pravice v Sloveniji neverjetno počasna ali pa je za nekatere sploh ni. Trumpov recept je deloval, ker mu je nasproti stala predstavnica oblasti, ki ni naslavljala strahov, stisk in potreb ljudi. Še huje: ob navidez ugodnih makroekonomskih kazalcih jih je celo podcenjevala.
Ali drugače: o tem, ali in kako se lahko Janši uspe vrniti na Gregorčičevo, ne bo odločalo le zgražanje nad tem, kar od torka naprej počne. Ljudi bo še vedno bolj zanimalo, ali bodo lahko dostopali do zdravnika, ne da ga morajo posebej plačati, in kakšni bodo njihovi zneski na položnicah.
