V slovenski energetiki stvari ponavadi nikoli niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled. V njenem zakulisju že vrsto let delujejo posamezniki, ki se praktično nikoli ne pojavljajo v javnosti. Gre za ljudi, ki bi se verjetno brez težav uvrščali na lestvice najbogatejših Slovencev, a zanje širša javnost ne ve. V poslu delujejo "pod radarjem". Četudi je njihov vpliv v zadnjih letih upadel, je še vedno močan. Njihov klic odpre mnoga vrata tako na levi kot na desni.
Ena takšnih "sivih eminenc" iz ozadja domače energetike je Ivan Pušnik, že vrsto let ključni igralec v poslih s premogom iz krogov okrog Gorenja. Gre za nekdanjega diplomata in šefa državnega protokola v času Demosove vlade. Bil je del tajne vladne skupine, ki je julija 1991 obiskala Varšavo in tam neuspešno skušala v zahodne konvertibilne valute zamenjati za skoraj 15 milijonov jugoslovanskih dinarjev gotovine.
Ob pokojnemu Janezu Zemljariču je Pušnik tisti nekdanji visoki uslužbenec Službe državne varnosti (SDV), ki mu je najbolj uspelo v poslovnih vodah. Že v 90. letih prejšnjega stoletja je začel trgovati s premogom iz Indonezije. Ta donosni posel je pripeljal v Gorenje, ki je leta 2006 v spopadu za uvoz premoga za ljubljansko toplarno (TE-TOL) premagalo konkurente, med katerimi je bil tudi Bavčarjev Istrabenz. Gorenje je dobilo "rento", Pušnik pa verjetno bogato provizijo na bančni račun v Švici.
Preberite še:
Kdo so krivci za propadli projekt TEŠ6: Rotnik, Pahor, Lahovnik, Janša ...
TEŠ6 so zgradili tudi zaradi uvoza premoga
V istem času so se na drugem koncu Slovenije, v Šaleški dolini, začeli polagati prvi temelji projekta TEŠ6. Takrat je vse niti v šaleški energetiki še vlekel pokojni Ivan Atelšek, "oče" istega Gorenja, ki je v času prve Janševe vlade postal prvi nadzornik TEŠ. Sam nikoli ni skrival želje, da bi v Šoštanju uvažali premog iz tujine, v tem poslu pa bi kot posrednik nastopalo njegovo podjetje iz Nemčije.
In res: že istega leta 2006 so v Šoštanju novi blok zasnovali tako, da bodo zanj morali uvažati premog. Moč novega objekta so določili pri 600 megavatih. Ker so vnaprej vedeli, da domačega premoga za tako velik objekt ne bo dovolj, je postalo jasno, da ga bodo morali pripeljati iz Indonezije. Že maja 2006 so od ministrstva za gospodarstvo dobili spremenjeno energetsko dovoljenje, ki jim je to dovoljevalo.
Seveda tega takrat nihče ni obešal na velik zvon. Medtem ko so snovalci TEŠ6 javnosti prodajali zgodbo o projektu, ki bo reševal delovna mesta v premogovniku, so bili tiho o renti, ki jo bo izbrancem prinesel uvoz iz Indonezije. Ta informacija je s pomočjo tujih analitikov, ki so pregledali posel, na dan prišla šele štiri leta pozneje, ko se 1,43 milijardo evrov vrednega projekta "ni dalo več ustaviti".
Preberite še:
Provizije za TEŠ6 so izginile v Švici, vodilni pa so skrili premoženje
Kdo v Slovenijo vozi premog iz Indonezije
Zakaj je to ozadje pomembno za razumevanje zgodbe o TEŠ6? Ker najnovejši načrt o izločitvi šoštanjske elektrarne in Premogovnika Velenje na državno "slabo energetiko" neposredno posega tudi v interese trgovcev s premogom. Natančneje, Ivana Pušnika.
Že leta 2022, po slabih osmih letih obratovanja TEŠ6, se je zgodilo to, kar je bilo iz vseh dokumentov jasno že pred gradnjo projekta - da domačega lignita ne bo dovolj. Za nameček se je takrat pod Velenjem sesulo še glavno odkopno polje. Prvi posel z uvozom premoga iz Indonezije je tako dobila švicarska skupina Petraco Group, ki jo je v Slovenijo pripeljal Pušnik. Vrednost: dobrih 50 milijonov ameriških dolarjev.
Pozneje se je izkazalo, da se je v zakulisju dogajalo marsikaj. Nekdanji direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Viktor Vračar, imenovan v času vlade SDS, si je dokaj odkrito prizadeval, da bi posel dobili Švicarji in da bi ti uvozili karseda največ premoga iz Indonezije. Krožila so sporočila s posetnico pozneje izbranega dobavitelja. V istem času je Petraco, ki je tudi po začetku vojne v Ukrajini kupoval nafto iz Rusije, postal še pomembni dobavitelj naftnih derivatov za Petrol. Vse te posle je Švicarjem uredil Pušnik s svojim omrežjem zvez, ki sega do "stare" levice in desnice, Zorana Jankovića, nekdanjih obveščevalnih struktur, Vatikana ...
Preberite še:
Kaj so govorili Pahor, Lahovnik, Janša & co., ko so TEŠ6 potiskali naprej
Za 50 milijonov dolarjev gre
Toda nova matematika je enostavna: TEŠ bo od leta 2025 naprej zaradi izgube, ki jo dela, proizvajal vedno manj električne energije. Logično je, da zato tudi razloga za nove velike nakupe premoga iz Indonezije ne bi smelo biti. Odločitev HSE, da šaleško energetiko prenese na državo, bo zato verjetno dokončno prekinila posel, ki je švicarskemu dobavitelju in njegovemu slovenskemu partnerju že prinesel 50 milijonov dolarjev. Pozor: do zdaj in to le z dvema pogodbama.
Smo res lahko prepričani, da bo to šlo kar tako mimo? Še enkrat: govorimo o ljudeh s poslovno zgodovino, ki sega v čas bivše države. O lobiju, ki tradicionalno deluje na dolgi rok, o poslih, ki so še ne tako daleč nazaj sprožali največje afere, in o načinu delovanja, ki še iz časa vlad nekdanje LDS krepko presega vidne politične ločnice.
Že zdaj je v politični areni opaziti vidno zadrego. Nekatere stranke, ki javno podpirajo gradnjo drugega bloka nuklearke (JEK2), vedo, da tega projekta ne bo mogoče izpeljati, če bo šla investicijska akumulacija pomembnega dela energetike še naprej v šaleški "kotel". A ko je govora o Šaleški dolini, raje špekulirajo ali ostajajo varno skriti za vidnejšimi "lokalci" iz lastnih vrst. Sedanji in nekdanji politiki krivdo za šoštanjske težave sprevračajo na kupone CO2, ne da bi z eno besedo omenili zavajanja s premogom.
Spet drugi pravijo, naj vse ostane tako, kot je bilo do zdaj. Tudi s premogom iz Indonezije, torej. Ne pozabimo: za 50 milijonov gre.
