Kako so takrat vodilni slovenski politiki zagovarjali gradnjo 1,43 milijarde evrov vrednega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ki se je slabo desetletje po začetku njegovega obratovanja znašla pred stečajem? Kaj so bili njihovi argumenti? Kako so odgovarjali na pomisleke dela stroke in uradnikov o pomanjkljivih in lažnih podatkih? Zakaj projekta nikoli ni bilo mogoče zaustaviti? In kaj so o vlogi politikov govorili operativne vodje projekta?
Zbrali smo najbolj odmevne izjave v kronološkem vrstnem redu.
»Slovenija mora svojo energetsko politiko razvijati na podlagi domačih primarnih energetskih virov. Izgradnja TEŠ6 bo zagotovila dolgoročno zanesljivo energetsko prihodnost Šaleške doline, ohranitev številnih delovnih mest, manjšo obremenitev okolja z izpusti in bolj učinkovito poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje.«
(Andrej Vizjak, takratni minister za gospodarstvo, oktobra 2006 ob obisku TEŠ. V istem mesecu je Janševa vlada projekt uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2013. Že maja 2006 je ministrstvo s spremembo energetskega dovoljenja dovolilo uvoz indonezijskega premoga v Šoštanj)
»Vlada in ministrstvo podpirata gradnjo bloka 6. Projekt bi bilo treba pospešiti, seveda pa se gradnja ne sme pretirano podražiti.«
(Matej Lahovnik, takratni minister za gospodarstvo, decembra 2008 na izredni seji mestnega sveta v Velenju. Pol leta prej so v TEŠ podpisali pogodbo o dobavi opreme za blok 6 in Alstomu plačali prvih 25 milijonov evrov rezervacije)
»Gradnja šestega bloka je ekonomsko in ekološko smiselna, a se projekt – čeprav je izjemno pomemben – ne sme podražiti čez dopustne meje.«
(Matej Lahovnik, decembra 2008. Le tri mesece pozneje se je z novim investicijskim načrtom cena projekta z 953 milijonov evrov dvignila na 1,34 milijarde evrov, torej za skoraj 400 milijonov evrov. Razlog: klavzula v pogodbi z Alstomom. Kljub temu je Pahorjeva vlada še isti mesec državna jamstva za TEŠ6 uvrstila v predlog novele zakona o izvrševanju proračuna.)
»Zaradi nižjih cen surovin se bo za približno 200 milijonov evrov verjetno znižala tudi končna cena naložbe v TEŠ 6.«
(France Križanič, takratni minister za finance, marca 2009 na seji državnega zbora v odgovoru na Vizjakovo poslansko vprašanje. Pol leta pozneje je bil sprejet nov investicijski program, ki je vrednost projekta po tekočih cenah ocenjeval na 1,42 milijarde evrov.)
»Strinjam se, da pogodba ni idealna, vendar so na njej delali najboljši strokovnjaki iz TEŠ in HSE (...). V veliko srečo je to, da imamo za določene elemente odprto postavko, katera bi se korigirala z indeksi.«
(Uroš Rotnik, takratni direktor TEŠ, v pismu Mateju Lahovniku, aprila 2009)
»Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) sem z dopisom pozval, naj zagotovi preglednost načrtovanja TEŠ6 in okoliščin v zvezi z dobaviteljem opreme. Dejali so mi, da Alstom na slovenskem trgu nastopa neposredno.«
(Matej Lahovnik, decembra 2009 po razkritju, da je eno od podjetij Petra Kotarja, hišnega svetovalca TEŠ, v pogodbenem razmerju s švicarsko družbo Alstoma. Nadzornike HSE je takrat vodil Franc Žerdin. Pozneje je kriminalistična preiskava razkrila, da je šlo za dve pogodbi, skupaj vredni šest milijonov evrov)
»Kako je s financiranjem TEŠ6, je edino, kar je ob mojem ob odhodu iz HSE zanimalo ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Preostali projekti ga niso zanimali, verjetno zato, ker oba z Borutom Mehom (tedanjim generalnim direktorjem HSE, op. a.) prihajata iz Velenja. Še vedno menim, da je projekt ekonomsko in ekološko upravičen, vendar ne bom dopustil, da se krivda za nepravilnosti sprevrača na prejšnjo vlado.«
(Jože Zagožen, generalni direktor HSE in nadzornik TEŠ v času Janševe vlade, januarja 2010, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) napovedala uvedbo postopka)
»Do začetka jeseni bo treba pretehtati vse možnosti glede naložbe v TEŠ6.«
(Borut Pahor, takratni predsednik vlade, februarja 2010. Približno v istem času je HSE v Francijo nakazal novih 20 milijonov evrov plačila za opremo, skupaj do takrat že več kot 100 milijonov evrov.)
»V primeru negativne odločitve o bloku 6 se bosta po letu 2013 TEŠ in Premogovnik Velenje začela postopoma zapirati. To pomeni, da se bo takoj zaprlo vsaj 3.000 delovnih mest neposredno in dvakrat toliko posredno.«
(Matej Lahovnik, februarja 2010)
»Gotovo nam je v prid in ponosni smo, da je minister Lahovnik s tega konca. Zagotovo se dobro spozna na mehanizme termo energetike, ve, kaj pomeni TEŠ 6 v ekonomskem, okoljskem, razvojnem,socialnem pogledu in kaj bi bilo brez TEŠ6.«
(Uroš Rotnik, februarja 2010 v intervju za časnik Finance)
»Optimistična ocena (končne vrednosti projekta, op. a.) je 1,103 milijarde evrov, če pa sem pesimist, pa lahko rečem, da končna cena ne bo presegla 1,2 milijarde evrov. (...) Jaz osebno skupaj z mojo ekipo jamčim, da ni bilo nepravilnosti. Nihče od nas torej ne bo odgovarjal. Celoten postopek je bil transparenten.«
(Uroš Rotnik, februarja 2010 v intervju za časnik Finance. Končna cena projekta je bila 1,43 milijarde evrov)
»Moje stališče je vedno bilo, da ministrstvo za gospodarstvo podpira ta projekt, da je bila odločitev sprejeta na ravni HSE, da za odločitvijo stojijo, da vsi ekonomski pokazatelji kažejo, da je rentabilna in da je v tej fazi popolnoma neekonomsko ta projekt ustaviti.«
(Matej Lahovnik, marca 2010 na seji vlade, ki je razpravljala o tem, kaj storiti s TEŠ6).
»S TEŠ nimam težav, če jih okoliški prebivalci nimajo. Ker jaz bi pričakoval, da bi se tam okoliški prebivalci nekako 'zbunili'. Zadnjič, ko sem bil na obisku v Gorenju, se je videlo, kako zelo iz tistih dimnikov gre vsak dan. (...) Kritiki TEŠ6 se brezglavo zaletavajo v investicijo.«
(Borut Pahor, marca 2010 na seji vlade, ki je razpravljala o tem, kaj storiti s TEŠ6. Dimniki v Šoštanju v zrak spuščajo zdravju neškodljivo vodno paro.)
»Šesti šoštanjski blok je nadomestni, ne dodatni blok, saj so bili ali še bodo stari bloki postopno ustavljeni. Tako šesti blok kot načrtovana druga jedrska elektrarna v Krškem pa sta oporni točki za stalno delovanje omrežja v tem delu Evrope.«
(Matej Lahovnik, marca 2010 na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo. Še do začetka leta 2010 so vsi investicijski načrti ob šestem bloku predvideli tudi obratovanje petega bloka. Še istega leta so v njegovo prenovo vložili 16 milijonov evrov. Načrte so spremenili, ko so luč javnosti ugledali prvi podatki, da zalog premoga za načrtovano obratovanje obeh blokov ne bo dovolj.)
»Kot predsednik vlade sem dobil vpogled v projekt TEŠ 6 in odgovore na prenekatera vprašanja. Gradnja TEŠ6 je koristna z narodnogospodarskega vidika, in to tako v ekonomskem kot v ekološkem smislu. Projekt je ustrezno finančno servisiran in zagotavlja nadaljnjo rabo premoga v Šaleški dolini.«
(Borut Pahor, maja 2010 ob obisku TEŠ)
»Študija Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) kaže, da projekt ni bil voden optimalno, a je novo vodstvo HSE zagotovilo precej večji nadzor nad naložbo.«
(Matej Lahovnik, junija 2010 ob vladnem sprejetju pisma o podpori projektu in soglasja za 200-milijonsko zadolžitvijo pri EBRD. Finsko podjetje, ki je za EBRD preučilo projekt, je v poročilu tveganje rasti nepričakovanih stroškov ocenilo kot »visoko«. Posebej so poudarili, da je postopek nabave temeljil na omejeni konkurenci in da je velenjskega premoga za nemoteno oskrbo TEŠ dovolj le do leta 2028 in ne do 2054, kot so računali snovalci TEŠ6.)
»Danes smo se srečali na Dravskih elektrarnah zato, ker v TEŠ ni mogoče zagotoviti varnosti za gospoda Boruta Meha in gospoda Deana Besednjaka (vodjo odbora za aktivni nadzor investicije v TEŠ6, op. a.), če tja prideta nenajavljena.«
(Branko Sevčnikar, vodja sindikata TEŠ, julija 2010 ob sestanku z vodstvom HSE.)
»Če je kredit bil dan, to pomeni, da je projekt poslovno vzeto donosen in da kreditodajalec pričakuje, da bo brez garancije države dobil sredstva vrnjena. Sama donosnost projekta Teš 6 je po njegovih besedah stvar nadzornega sveta in nadzornih institucij, ki morajo o tem odločati.«
(Franc Križanič, avgusta 2010 ob srečanju z direktorjem Premogovnika Velenje Milanom Medvedom, ki mu je zagotovil, da je premoga dovolj za obratovanje TEŠ do leta 2054.)
»To pomeni veleizdajo slovenskega gospodarstva, obenem pa diskreditira vso slovensko energetsko in ekonomsko stroko, ki je sodelovala pri nastajanju in izvedbi tega projekta.«
(Branko Sevčnikar, marca 2011 v odzivu na izjavo tedanje ministrice za gospodarstvo Darje Radić, da projekt TEŠ6 niti približno ni ekonomsko učinkovit in da vlada še nima čisto jasne slike, kaj bo z njim naredila.)
»Projekt je sredi izvedbe, oprema je naročena in delno plačana, na samem objektu se izvajajo gradbeni posli in dela, zato tudi ni več časa, da se ta projekt bodisi zaustavi bodisi zamrzne, saj bi, če bi se to zgodilo, nastala bistveno večja finančna škoda. Za podražitev so delno krive konjukturne razmere, ki so vladale ob načrtovanju projekta, saj so jo ponudniki opreme lahko dražili. Vendar pa je z gospodarsko krizo prišla streznitev, konec leta 2008 bi tudi o tem projektu lahko ponovno razmislili.«
(Andrej Vizjak, takratni poslanec SDS, septembra 2011 ob odločanju o 440 milijonih evrov državnih jamstev za posojilo TEŠ pri Evropski investicijski banki.)
»Zaupal sem Mateju Lahovniku, ki je bil glavni minister za to vprašanje, da je naložba dobra, upravičena, hkrati pa tudi skrbno vzel njegove napotke glede dolžnih ukrepanj, da bi bila naložba stroškovno optimalna.«
(Borut Pahor, marca 2017 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti pri TEŠ6.)
»Julija 2010 skoraj nisem imel več prave moči v HSE. Na vseh pogovorih je sodeloval Rotnik in mi postavljal pogoje. (...) Pred plačilom (drugega obroka, op. a.) Alstomu sem mu (Pahorju, op. a.) napisal pismo in ga vprašal, ali naj izvedemo plačilo in nadaljujemo s projektom, a pravega odgovora ni bilo, čeprav je bila vlada takrat tudi skupščina HSE.«
(Borut Meh, leta 2017 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo.)
»V času našega mandata ni bilo junaka, ki bi rekel, da je to projekt, ki bo stal eno milijardo evrov. Razglasili bi ga za neprištevnega.«
(Janez Janša, marca 2017 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo. Že v drugi polovici leta 2007, torej v času njegove vlade, je uradna vrednost projekta presegala milijardo evrov)
»Povečanje s 450 na 600 megavatov so predlagali strokovnjaki in to ni bil politični predlog. Vzrok za to je bil po izkušnji kalifornijskega in italijanskega mrka varnost oskrbe in višanje porabe električne energije v državi.«
(France Križanič, leta 2017 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo. To ni bilo res. Glavno vlogo pri odločitvi o moči novega bloka, ki je šla na roke Alstomu, je imelo svetovalno podjetje v lasti Petra Kotarja, ki je hkrati delal tudi za Alstom.)
»Kot je pojasnil, ni bilo enega strokovnjaka, ki bi rekel, da cena za premog 2,25 evra za gigadžul, ki so jo postavili v Premogovniku Velenje, ni prava. Je pa imel sam, pa tudi takratna ministra Andrej Vizjak in Zvonko Černač, pomisleke, vendar so dokumenti govorili drugače.«
(Janez Janša, marca 2017 na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, zakaj je njegova vlada leta 2012 dala pogojno soglasje k zakonu o državnih jamstvih za TEŠ6. Cena premoga je bila ključna za ekonomiko TEŠ6. Medvedov naslednik na čelu premogovnika Ivan Pohorec je pred poslanci dejal, da »se nikdar ni pogovarjal s kom, ki bi mi znal povedati, kako je bila cena izračunana in kateri faktorji so bili upoštevani«.)