Dva milijona prebivalcev Dunaja je v teh dneh v skrbeh, kaj bo z njihovo preskrbo z elektriko, zemeljskim plinom in ogrevanjem. Mestno podjetje Wien Energie, največji avstrijski dobavitelj energentov, se je čez noč znašlo pred propadom. Klecnilo je pod bremenom rekordnih cen elektrike na borzah, ki so konec avgusta podrle vse razumne meje. Za megavatno uro elektrike z dobavo v letu 2023 je bilo treba na borzi v Nemčiji odšteti več kot 900 evrov, v Franciji pa celo 1000. Za primerjavo: lani ob takem času je bila cena okrog 85 evrov.
To je dunajsko podjetje pripeljajo v past brez izhoda, iz katere ga zdaj rešuje država z dve milijardi evrov vredno finančno injekcijo. Kaj natančno se je zgodilo? Trgovci morajo za vsako megavatno uro električne energije, ki jo kupijo ali prodajo na borzi, zagotoviti kritno zavarovanje v višini desetine cene. Ta denar si zagotovijo pri klirinških bankah. Primer: če znaša cena na trgu 85 evrov, potrebuje trgovec 8,5 evra kritja pri banki. Težava nastane, ko cena električne energije čez noč zraste na 1000 evrov. Takrat mora trgovec naenkrat najti 100 evrov, pri čemer jih od banke ne more dobiti, ker ta ne sme preseči izpostavljenosti.
V tem primeru trgovec ostane na suhem, brez kritja, zato električne energije ne more več kupovati. Podjetje Wien Energie je tako prodalo trikrat več energije, kot jo je lahko dobavilo, "nasedlo" pa je tudi na dnevnem trgu.
Gre le za eno od številnih žrtev energetske krize, ki od ruske agresije na Ukrajino divja po Evropi. V Veliki Britaniji je propadlo že več deset trgovcev z energenti. To je mnogim prebivalcem Otoka za nekajkrat podražilo položnice. V Nemčiji, na Švedskem in Finskem državna energetska podjetja rešujejo z "bailouti". Tudi slovenska vlada je že odobrila 1,2 milijarde evrov poroštev za HSE, Gen Energijo in Geoplin, ki v teh dneh kupuje plin v Alžiriji.
Toda vse te finančne "bazuke" za reševanje energetike so le obliž na rane. Ne odpravljajo namreč pomembnega dela vzrokov, zakaj evropske energetske družbe serijsko padajo v težave. Zanje nista kriva le Putinovo privijanje pipice s plinom in strah pred pomanjkanjem energentov, ampak tudi pohlep izbrancev, ki v tem trenutku kujejo astronomske dobičke – na plečih pol milijarde prebivalcev Evrope.
Preberite še:
Putin in zablode naše energetike #kolumna
Kdo so vojni dobičkarji energetske krize
Vsaka vojna ima tako žrtve kot dobičkarje - in tik pred bankrotom Wien Energie je nekdo mastno zaslužil. Poglejmo podatke: še sredi avgusta so cene električne energije dosegale že takrat rekordnih 500 evrov na megavatno uro. Teden pozneje so prvič presegle 700 evrov, v petek, 26. avgusta, pa že 900 evrov. Kako je mogoče, da se je cena električne energije podvojila zgolj v dveh tednih? Ker so trg prevzeli špekulanti.
Ti so skočili na vlak panike, ki so jo sprožili signali iz Moskve o zaustavitvi dobav plina v Evropo, in prevzeli njegovo krmilo. Zadnji teden avgusta je bilo tako mogoče na skoraj nelikvidnem trgu že z dokaj majhnimi zakupi moči popolnoma nadzorovati gibanje cene. Povedano drugače: Evropi so se zgodili "hedge" skladi, naftne multinacionalke, velike investicijske banke in drugi plenilci, ki so v energetski vojni med Zahodom in Rusijo našli idealni trenutek za vplačevanje stav.
Avgusta so tako vojni dobičkarji s trga praktično izrinili vse ostale igralce. Svoj kos pogače so si odrezale še banke. Od trgovcev z elektriko so naenkrat zahtevale večje kritje za "pozicije" - ne več desetino, ampak tretjino cene na borzi. To je povečalo tudi njihov zaslužek in ruleto poganjalo naprej. Ko se je graf gibanja cen električne energije spremenil v krivuljo bitcoina iz obdobja največje evforije okrog kripto valut, so države naposled ugotovile, da velika večina njihovih energetskih podjetij tega "casinoja" ne bo preživela.
Kako torej ustaviti to perverzno igro? Kaj je rešitev, da se kaj takega ne bo ponavljalo jeseni? Najprej jasen signal, da ima EU tega dovolj. "Karkoli bo treba (Whatever it takes, v angl.)," je leta 2012, na vrhuncu evropske dolžniške krize, dejal takratni predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. S tem je finančnim trgom, ki so ob sesutju Grčije, Španije in Irske stavili tudi na zlom evra, jasno sporočil, da bodo v Frankfurtu storili vse za rešitev enotne valute. Njegov signal so zelo hitro razumeli in pribitki na obveznice držav so padli.
Preberite še:
In kam je vas uvrstil Ivo Boscarol? #kolumna
Bomo elektriko med vojno kupovali v igralnici?
Enako se je zgodilo deset let pozneje. Ko je Ursula von der Leyen konec avgusta na Brdu napovedala intervencije na trgu električne energije, so se cene čez noč prepolovile. Včeraj so se v Nemčiji gibale pri 215 evrih. To je štirikrat manj kot pred slabimi tremi tedni. Padle so, četudi je Putin vmes že zaustavil dobavo plina – v pričakovanju ukrepov, ki so jih evropski ministri za energetiko sprejeli na včerajšnjem zasedanju.
Toda tokrat bo treba iti še dlje. Škoda teh špekulantskih napadov na prebivalce Evrope se bo merila v desetinah milijardah evrov. Nekdo bi za to moral odgovarjati. Na ravni EU obstajata vsaj dve instituciji, ki sta dolžni preiskati dogajanje na trgu z energenti: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki ima sedež v Ljubljani, in evropski regulator finančnih trgov (ESMA). Obe bi morali takoj pridobiti podatke o teh poslih in preiskati sume tržne manipulacije oziroma dogovarjanja med posameznimi igralci na trgu.
Spremembe so nujne tudi na sistemski ravni. Ko so se lani pojavili sumi, da več kot 200 špekulantov s kratkoročnimi opcijskimi pogodbami v celoti obvladuje trg emisijskih kuponov CO2, so se pojavili pozivi k večji preglednosti tega trga in sledljivosti transakcij. Regulacija trga z elektriko na ravni EU mora biti zato radikalna in takojšnja, usmerjena v zaustavitev nihanja cen. V obdobju "vojne ekonomije", ki zahteva zniževanje porabe energentov, podjetja in ljudi pa že zdaj spravlja v veliko stisko, države ključnih dobrin za preživetje ne morejo kupovati v igralnici.
Preberite še:
Dedek, kje je tvoj digitalni bon? #kolumna
