Tovariš Stevanović je romal v Beograd, da se nauči boja proti korupciji

»Priporočite mi kak miren hotel v mestu.«

»To bo hotel Bristol, tamle za vogalom. Prejšnji teden so tam ubili gosta, ki je preveč razgrajal.« 

(Evgen Jurič v Pavlihovi pratiki, 1993)

Nova vlada je napovedala križarsko vojno korupciji in prvoborci so že na okopih, pripravljajo svoj prvi juriš. Poveljnik Boris Mijič in njegov bataljon stojijo mirno in tlesknejo s škornji. Borba bo kruta, saj nasproti stoji vir vsega zla: nekdanji minister Mesec, ki naj bi bil pred nekaj leti nekega podjetja ne dovolj prijel za uho, ko je kršilo pravice delavstva.

To je največji korupcijski škandal, ne dolgovi na Fursu ali kaka čudna plačila za usluge. Tisto s korupcijo nima nobene povezave. Komandir Stevanović je šel zato kot čist politični devičnik na protikorupcijsko akademijo v Beograd, kjer se je od največjih profesionalcev učil, kako je potrebno napasti korupcijo in državo očediti raznih prisklednikov in mešetarjev. Srbi to znajo, tam ni nobene korupcije. Balkan in še posebej Srbija resnično slovita po čistih računih in odprtem poslovanju. To morajo prenesti še na novinca.

Srbija, ta država zahodnega Balkana, s katero ima Slovenija največ posla. Tako se hvali tovariš Komandir, dve milijardi evrov letne blagovne menjave imamo z njimi. Sicer je res, da imamo štirikrat več trgovine s Hrvaško, ampak ta očitno ni na zahodnem Balkanu. Ali pa je tovariš Komandir morda ne priznava kot državo. S tem bi bil še tovariš Milošević srečen.

Preberite še:
Poslancu Mijiču z neba padlo 30 tisočakov: kdo bo pokril dolgove do Fursa?

Doktorat iz preusmerjanja pozornosti drugam

Gradnja mostov in novih partnerstev je seveda vedno dobrodošla, naš vpliv je treba širiti in pridobivati nove zaveznike in prijatelje. Toda včasih je treba vsaj malo premisliti, preden se kaj izjavi. Nekatere stvari se namreč da preveriti in ni najbolje, ko se kar takoj pokaže, da je šlo za hude neumnosti.

Doktorat iz protikorupcijskega boja bo tovariš Komandir verjetno delal v Banjaluki, podobno kot kakšen drug dvojni doktor davčnih utaj. Glavna teza doktorata bo, kako preusmeriti pozornost drugam. Naročeni so že celi vagoni nesrečnih kozlov za strelske vaje in to za municijo velikega kalibra, ki bo parirala z že podanimi izjavami.

Jasno vidi tovariš Komandir največjo težavo pri tem, da se o prostaškem vedenju zrcala Slovenije v Srbiji piše tudi v Sloveniji. Tovariš Komandir bi veliko raje videl, da bi se pisalo o velikih dosežkih njegove delegacije, ki so veliki in neizmerni in najboljši. Dosegli so ogromno. Sicer nihče ne ve točno kaj, ampak gotovo več, kot bi lahko recimo dosegel Matjaž Han, ki je tam leta 2024 usklajeval infrastrukturne povezave in lajšanje administrativnih bremen pri prevozu blaga.

Vsako leto imamo namreč najmanj eno tako delegacijo v Srbijo. Letošnja je bila le malo drugačna v dveh točkah. Prva je, da gredo tja večinoma gospodarstveniki, od politike pa predstavniki ministrstva za gospodarstvo. Parlament ima druge naloge, piše pravila in zakone, urejanje kalnih poslov ni njihova naloga in obiski parlamentarcev so na splošno po svetu redkost. Druga je, da po teh delegacijah srbski mediji praviloma ne pišejo o prostaškem vedenju Slovencev na obisku.

Preberite še:
Zoran Stevanović bo v koaliciji, njegov telefon pa v opoziciji

Stevanović na srbskih naslovnicah, a ne s pozitivnimi novicami

Največja polemika je sedaj o nekem članku v časopisu Delo, ki je poročal o nepravilnem parkiranju delegacije na prostorih za invalide. Delegacija v tujini ni popivanje v gostilni, temveč je vloga odposlancev, da so zrcalo svoje države. Zrcalo Slovenije v Srbiji se torej ni zmenilo za srbske slepe, slabovidne in gibalno ovirane, kar je zmotilo številne Srbe - in to upravičeno. Tako se ne dela.

Delegacija je kljub temu bila zelo uspešna. Že res, da niso dosegli ničesar in nas predvsem osramotili pred Srbi z vedenjem, ki stereotipno pritiče ljudem, nekoč poimenovanim »trenirkarji«, in so ga v Srbiji že izkoreninili. Toda dosegla je svoj glavni cilj, saj se v medijih ne piše več kaj dosti o nenavadnih rešitvah težav postlanca Resni.ce Mijiča in njegovih neobračunanih del na projektu, na katerem sploh ne bi smel delati.

Delegacija v najbolj diktatorsko državo zahodnega Balkana je s tem dosegla svoj primarni namen in tovariš Komandir jasno kaže, da je v beograjski šoli poslušal. Korupcija je v Srbiji namreč tisto, kar dela opozicija. Ne nekaj, kar je narobe, se ne sme ali škoduje drugim, temveč kar delajo nasprotniki režimskih bataljonov, nasprotniki pravičnih križarjev za pravo stvar, ki so dobri in se borijo za dobro.

Preberite še:
Sta Vučić in Dodik dvignila roke nad Jankovićem? In kje je tu Stevanović?

V Srbiji jim je uspelo izkoreniniti korupcijo

Boj proti korupciji naslednja štiri leta tako ne bo boj proti kraji denarja, kot si morda kdo zmotno predstavlja. To bo boj za Slovenijo po meri trenutnih vladajočih. V Srbiji jim je to dejansko uspelo. Korupcije dejansko nimajo, če je korupcija učinkovit nadzor dela nad vlado in nasprotovanje škodljivim zakonom, kratenju pravic ali občasni menjavi oblasti. Beograjska šola je v tem resni.čno dobra.

Nisem pa povsem prepričan, da je uvoz tega aspekta srbske politike v Slovenijo koristna zadeva. Politiki so kot otroške plenice, če se jih ne menja dovolj redno, nas znajo nekateri deli srbeti. Že res, da je večna oblast enega vodje za nekatere posameznike zelo dobra, toda za državo ni nikoli. Svoje mnenje o tem smo namreč povedali že pred 35 leti in si ga tudi utrdili z vojno. 

Nekateri politiki še danes praznujejo svoje dosežke v boju proti Beogradu, zmago nad sovražnikom pa najbolje praznuješ tako, da povzameš vse, kar ti je takrat vsiljeval. To je tista prava zmaga. Vse druge so nesmiselne. Kajne?

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.