Piranska afera: razkrivamo nove povezave med Matozem in kupci palače
Novi solastnik palače v Piranu, ki je občina ni želela kupiti, je že več kot desetletje poslovno povezan z notranjim ministrom Francijem Matozom, čigar odvetniška pisarna dela za občino in župana. Kaj vse smo še odkrili?
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je že več kot desetletje poslovno tesno povezan s podjetnikom Damjanom Kozjakom, novim solastnikom palače Trevisini, ene najbolj znanih zgradb v Piranu.
Danes namreč razkrivamo, da njune povezave segajo že več kot desetletje nazaj – še v čas, ko je bil Kozjak direktor družbe KBM Leasing v lasti nekdanje Nove KBM, za katero je kot odvetnik delal tudi Matoz. Tudi v poznejših letih so se njune poti prepletale, skupaj pa sta izpeljala najmanj en nepremičninski projekt na Obali.
Gre za končni dokaz, da nova lastnika palače v Piranu, ob Kozjaku je to še podjetnik Patrik Ceglar, prihajata iz Matozevega kroga. Že včeraj smo razkrili, da je palača v njuno last prešla po tem, ko se je župan občine Piran Andrej Korenika konec junija odločil, da ne bo uveljavljal predkupne pravice. Že tri tedne pozneje pa je Matoz županovo soprogo Tino Korenika imenoval za načelnico Upravne enote Koper, ki je ena najpomembnejših v državi.
Kot smo že poročali, je Matozeva odvetniška družba v tem času delala tako za Občino Piran kot za župana Korenika v najmanj eni zasebni zadevi. Kako tesno je torej Matoz vpet v posle novih lastnikov prestižne palače?
Povezave med glavnimi akterji posla
Preberite še:
Večmilijonska prodaja palače v Piranu: vse akterje povezuje Franci Matoz
KBM Leasing: skupaj zasegla hotel in ga prodala
Damjan Kozjak je nekdanji bankir, čigar pot se je z Matozem prvič križala leta 2013. Postal je direktor družbe KBM Leasing, ki je bila del takrat še državne skupine NKBM. Njen hišni odvetnik je bil Matoz, ki je dve leti pred tem na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi SDS.
Matoz je imel takrat ključno vlogo v eni od najbolj odmevnih operacij KBM Leasinga. Gre za zaseg celjskega hotela Štorman, ki je bil vrsto let v lasti lokalnega gostinca Zvoneta Štormana. To se je spremenilo prvi dan leta 2014, ko je Matoz z varnostniki vstopil v hotel, ga zapečatil in iz njega odstranil zaposlene.
Pred tem je KBM Leasing zaradi neplačanih obveznosti prevzel hotel. Družba, ki jo je vodil Kozjak, ga je prodala podjetju Eurotas, ki je v lasti celjskega nepremičninskega mogotca Aleksandra Jančarja. To ga je stalo le 1,5 milijona evrov. Za primerjavo: Štorman je pozneje predložil cenitev, po kateri je bila nepremičnina vredna 4,3 milijona evrov, torej trikrat toliko.
KBM Leasing hotela začuda ni prodal na javni dražbi, na kateri bi lahko iztržil višjo ceno, ampak neposredno Jančarju. Uradni razlog za to naj bi bila časovna stiska. Po prvotnih načrtih bi morala terjatev KBM Leasing do Štormana prevzeti takrat novoustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. To se ni zgodilo, ker je KBM Leasing pogodbo z Jančarjem podpisal dva dni pred tem.
Preberite še:
Franci Matoz, kralj nepremičninskih poslov v Piranu: svetuje občini in investitorjem
Projekt v Portorožu: lastniki se menjajo, Matoz pa ves čas zraven
Pri tem je pomemben še en podatek. Jančar je bil kot novi lastnik hotela v uradnih dopisih prvič omenjen že avgusta 2013, torej že več mesecev pred podpisom pogodbe. To pomeni, da so na KBM Leasingu kupca izbrali že vnaprej. Pozneje je sodišče ugotovilo, da je bil zaseg hotela nezakonit, in ga vrnilo Štormanu. Kritično je bilo tudi do Matozevega ravnanja.
KBM Leasing je konec leta 2014 končal v likvidaciji, Matoz in Kozjak pa sta se poslovno razšla. Toda njune poti so se kmalu znova prekrižale. Že leta 2016 sta skupaj kupila propadajočo Vilo Virginia v Portorožu, nekdanji sedež jugoslovanske tajne službe Udba.
V tej zgradbi sta načrtovala ureditev apartmajskega hotela, a jima investicija sprva ni šla po načrtih. Ker je inšpekcija zaradi dotrajanosti objekta odredila njegovo rušenje, sta imela s projektom visoke nepredvidene stroške. Šele leta 2021 sta tako pridobila dovoljenje za gradnjo sedmih apartmajev.
Jeseni 2022 sta projekt prodala družbi Virginia Solitaire, ki je bila uradno v lasti čeških vlagateljev. Iz podatkov češkega registra izhaja, da je z njimi sodeloval tudi Kozjak, ki je v družbi obdržal 10-odstotni delež.
Preberite še:
Država rešuje bioplinarne v lasti Madžarov, ki so Matozu plačali milijone
Zastopa tudi novega lastnika, ki bo zgradil apartmaje
Ko se je januarja letos začela gradnja, je prišlo do nove spremembe lastništva. Nepremičnino je prevzela slovenska družba Brilosa, pri čemer je pri projektu ves čas sodelovala tudi Matozeva odvetniška družba.
Dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvu, kaže, da je zadeve, povezane z nepremičnino, nazadnje urejala še februarja letos, tik pred volitvami v državni zbor.
Od maja letos pa Matozeva družba zastopa tudi družbo Brilosa, trenutno lastnico projekta.
Tesni poslovni odnosi z Matozem, dolgoletnim odvetnikom SDS in Janeza Janše, so pozneje Kozjaku prinesli tudi nove priložnosti. Leta 2020 ga je tretja Janševa vlada imenovala za predstavnika Slovenije v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), takrat še drugi največji lastnici Nove Ljubljanske banke (NLB).
Preberite še:
Matozeva čistka v upravnih enotah: kdo so načelniki, ki jih je razrešil?
Novi solastnik palače še pet let nazaj v osebnem stečaju
V zadnjih nekaj letih je bil Franci Matoz povezan tudi s Patrikom Ceglarjem, drugim lastnikom palače Trevisini.
Ceglar je bil pred tem najbolj znan kot solastnik skupine Nuba, ki se je lotila gradnje optičnega omrežja v Srbiji. Projekt je z več deset milijonov evrov posojila financirala pozneje propadla Factor banka, a je Nuba zašla v velike finančne težave in bankrotirala.
Kmalu zatem je šel tudi Ceglar v osebni stečaj, ki se je uradno zaključil konec leta 2020. Takrat so mu po dostopnih podatkih tudi odpisali dolgove.
Od kod torej Ceglarju denar za nakup nepremičnine v Piranu, v kateri je po novem 80-odstotni lastnik? Kot smo že poročali, mora do konca letošnjega leta plačati nekaj več kot 1,8 milijona evrov.
Ko Matoz postane prvi nadzornik Luke, posel dobi Ceglarjevo podjetje
Odgovor na to vprašanje bi se lahko skrival v Luki Koper, ki je v večinski lasti države. Julija 2021 je položaj predsednika nadzornega sveta prevzel Matoz. Že februarja 2022 je Janja Ceglar, žena Patrika Ceglarja, ki je bila zaposlena v Luki Koper, napredovala in postala vodja pravne službe v družbi.
Jeseni 2022 je velik posel v Luki Koper dobilo tudi družinsko podjetje 24 To Go, ki je upravljalo samopostrežne kavne in druge avtomate. Nekaj mesecev pred tem je Janja Ceglar lastništvo podjetja prenesla na svojega moža Patrika. Podjetje 24 To Go naj bi po Matozevem odhodu izgubilo posel v Luki Koper.
Kljub temu je poslovanje podjetja lani zacvetelo. Ustvarilo je 2,6 milijona evrov prihodkov in približno milijon evrov dobička. Kdo so bili njegovi naročniki, uradno ni mogoče preveriti. Po javno dostopnih podatkih pa ima številne avtomatepostavljene po občinah Koper, Izola in Piran.
V začetku leta 2023 pa je morala Luko Koper zapustiti tudi Janja Ceglar, po neuradnih informacijah zaradi nepravilnosti pri bolniškem staležu. Zaradi odpovedi je tožila Luko Koper, vendar je spor izgubila. Zadevo je nato pripeljala še do ustavnega sodišča, ki njene pritožbe ni sprejelo. V obeh postopkih jo je zastopala Odvetniška družba Matoz.