Vse najboljše, Slovenija: ne razmišljamo o razvoju, ker raje »cuzamo« državni denar

Živimo v času, ki ni naklonjen poglobljenim razmislekom. Vse je stvar trenutka in hipnih odločitev, ki dajejo vtis, da svet postaja vedno bolj kaotičen. To ero simbolizira Donald Trump. V pičlih treh dneh je najprej bombardiral Iran, mu grozil z novimi napadi, čez noč razglasil premirje in nato zvijal roke Izraelu, naj ga sprejme.

Vse to je Trump počel javno, prek družbenih omrežij, kjer najraje piše z velikimi tiskanimi črkami. V neprekinjenem, 24-urnem ciklu informacij je vse postalo »show«. Vsi iščejo tistih nekaj sekund pozornosti, ki bodo morda prerasle v nekaj viralnega. Mediji, tudi slovenski, to igro sprejemajo, ker je poceni in ne potrebuje razmišljanja. Vsi skupaj postajamo le še tovarne hipnih dražljajev.

V takšnem svetu institucija z dolgočasnim imenom Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) seveda nima nobene možnosti, da jo kdorkoli sliši. Tam zaposleni ljudje so nekakšni ekonomski možgani vsakokratne vlade. Zadolženi so za pisanje analiz in poročil. In enega od teh, o razvoju Slovenije, bi morali v dneh, ko praznujemo rojstni dan naše države, še posebej pozorno brati.

Dokument namreč plastično razkriva, kaj je v resnici največja težava naše države - da delamo veliko, a precej manj učinkovito kot v bolj razvitih državah EU.

Preberite še:
Kriminalisti pri županu SDS: preiskujejo sum goljufije z denarjem EU

Za EU precej zaostajamo pri produktivnosti dela

"Slovenija ostaja gospodarsko stabilna srednje razvita država EU, a s precejšnjim zaostankom za EU pri produktivnosti dela, ki pa je bil v letih 2023 in 2024 najmanjši doslej,"  se glasi povzetek dela poročila. Tudi zato si moramo najprej razložiti, kaj sploh je produktivnost.

Spletna stran Evropske centralne banke (ECB) pravi takole: "Produktivnost opisuje, koliko truda potrebujemo, da nekaj ustvarimo ali proizvedemo. To lahko pomeni marsikaj, od tega, koliko naredimo v enem dnevu, do tega, kako hitro stroji v tovarnah sestavijo končni izdelek. Če produktivnost narašča, pomeni, da nekaj počnemo bolje. V središču tega procesa so inovativne ideje in nove tehnologije."

Po domače: stopnja produktivnosti nam pove, ali in kako pametno nekaj delamo. In to nam, milo rečeno, ne gre najbolje. V Sloveniji smo tako lani še vedno dosegali le 85 odstotkov povprečne produktivnosti dela v EU.

Prava cena finančne krize: izgubljeno desetletje 

Zakaj je to pomembno vedeti? Ker brez povečevanja produktivnosti ne bomo več zmogli gospodarsko dohitevati razvitejših držav. Umar namreč opozarja, da so "ob doseženi visoki stopnji delovne aktivnosti prebivalstva in zmanjševanju obsega delovno sposobnega prebivalstva zaradi demografskih sprememb možnosti za nadaljnjo rast zaposlenosti omejene".

"Skromna rast produktivnosti pomeni tveganje za konkurenčnost gospodarstva, s tem pa tudi za rast dohodkov," poudarjajo na Umarju. Povedano drugače: ker bo v Sloveniji delalo vedno manj ljudi, bomo morali to početi bolj učinkovito, torej pametneje. Če temu ne bo tako, bomo vsi skupaj revnejši.

Na tej točki pridemo do dveh ključnih vprašanj. Prvič: zakaj smo v takšnem zaostanku, če imamo v predelovalnih dejavnostih – kot navaja Umar – celo tretjo največjo gostoto robotov na zaposlenega v EU in "veliko intenzivnost inovacij proizvodov"?

Del odgovora se skriva v preteklosti. Še do leta 2008 je Slovenija zaostanek v produktivnosti in razvitosti za EU zmanjševala hitreje od ostalih novih članic EU. Potem se je zgodila finančna kriza, ki je to dohitevanje zaustavila do leta 2015. Za sedem let. To je bila prava cena napihovanja in poka dolžniških balonov, »tajkunizacije«, kreditnih krčev v bankah, njihove sanacije, žuganja s "trojko", trojnega referenduma  ... 

Preberite še:
Kako nas "lupi" Brodnjakova NLB: zakaj so bančne storitve na Hrvaškem cenejše

Lastniki slovenskih podjetij premalo investirajo

Šele leta 2018 je bila relativna razvitost Slovenije v primerjavi z najbolj razvitimi državami EU enaka kot leta 2008. Toda že kmalu po tem, ko smo se izkopali iz izgubljenega desetletja, sta prišli epidemija in energetska kriza. V tem času so produktivnost najbolj povečevali izvozniki. A danes je splošna slika na tem področju zaskrbljujoča zaradi "majhnega prispevka kapitala na enoto dela".

Prevedeno: lastniki velikih slovenskih podjetij investirajo precej manj kot pred finančno krizo. Manjša podjetja pa imajo zadnje desetletje težavo priti že do bančnega financiranja, kaj šele do drugih virov, recimo skladov.

Avtorji Umarjevega poročila posebej izpostavljajo še:

-        v primerjavi s tujino zelo skromna vlaganja v IT, kadre, organizacijo in formalno izobraževanje, prepočasno uvajanje radikalnejših inovacij.

-        da je Slovenija "med najslabšimi v EU pri uvajanju novih metod organizacije dela, procesov odločanja ali upravljanja človeških virov."

-        da podjetja v predelovalnih dejavnosti inovativnosti (še) ne obravnavajo kot ključni dejavnik njihove konkurenčnosti.

-        da Slovenija pri številu patentnih prijav povečuje zaostanek za državami, kjer je največ inovacij.  

Preberite še:
Prebilič v političnem ringu, cerkvene zarote in napad na Iran #podkast

Tu sledi drugo vprašanje: kako to spremeniti? Podjetja bodo morala več investirati v raziskave, razvoj in inovacije, poudarjajo na Umarju. Država bo morala ciljno podpirati zagonska, nišna in visokotehnološka podjetja s svetovnim potencialom rasti. Ostalim pa naj omogoči dostop do finančnih virov in raziskovalne infrastrukture.

Raje sanjarijo, da se bo Pogačar vrnil iz Monaka

Že racionalna razprava o tem se v današnji Sloveniji zdi znanstvena fantastika. Vodilni predstavniki naše gospodarske elite ne vidijo dlje od lastnih davkov in denarnic. Raje sanjarijo o tem, kako iz davčne oaze Monako privabiti Tadeja Pogačarja. Medtem je država v zadnjih dveh desetletjih zgradila sistem subvencij, v katerem lahko - kot smo videli pred časom - podjetju brez prihodkov odobri 10 milijonov evrov za dejavnost prehranskih dopolnil.

Zadovoljni so vsi: država, ker je denar razdelila, in podjetniki. Zakaj bi se kdo ubadal z inovacijami in produktivnostjo, če je veliko lažje "cuzati" državni denar? 

Ob prvih svarilih, da se je gospodarski model Slovenije že izpel, še naprej kot družba tiščimo glavo v pesek. V sedanji koaliciji ni osebe ali resorja, ki bi se celostno ukvarjal zgolj z razvojno in ekonomsko politiko države. Desna politika brani interese velikega kapitala, ki se je v zadnjih letih povampiril. Živimo pač v svetu hipnih dražljajev. V svetu, ki nezadržno drvi naprej.  

Vse najboljše za 34. rojstni dan, Slovenija.