"Teden dni je v politiki cela večnost." - Harold Wilson (nekdanji predsednik vlade Združenega kraljestva v letih 1964-70 in 1974-76)
Kdor vsaj malo sledi političnemu dogajanju na drugi strani Atlantika, si verjetno že ves teden ponavlja slavni citat Harolda Wilsona. Pred sedmimi dnevi so v republikanskem taboru praktično že slavili. Ustoličenje Donalda Trumpa kot njihovega vodje, odrešenika, generalissima, najboljšega med najboljšimi in bodočega kralja se je zdelo le gola formalnost. V boju "senilnega starčka" proti "senilnemu starčku" se bolje odreže tisti, ki se bolj hvali.
Kot podpredsednika je izbral nekega Vanca, ki je širši javnosti neznan. Pred devetimi leti je Donalda Trumpa označil za "ameriškega Hitlerja", sedaj je pred njim upognil koleno, poljubil prstan in mu obljubil večno zvestobo. Ni znakov, da bi v njegovo glavo kdaj prišla misel, katere vsebina bi bila kaj boljša od njegove osebne koristi. Iz načelnega konzervativca se je prelevil v zagrizenega podpornika gibanja MAGA, kjer se bori za zveličano prevlado prvorazrednih nad ostalimi, ki se je zdela le še formalnost.
Le eno večnost kasneje so karte povsem premešane. Kandidat demokratske stranke Joe Biden je od kandidature odstopil in jo ponudil mlajši, močnejši nasprotnici – svoji podpredsednici Kamali Harris, za katero se je nemudoma postrojila celotna demokratska stranka. Politično bojišče je sedaj povsem drugačno. V desnem kotu sedaj stoji predvsem obsojeni zločinec, z leve se mu zoperstavlja državna tožilka z desetletji izkušenj spopadanja z ljudmi njegovega kova.
Preberite še:
Populistična desnica nima rešitev, ker jih ni sposobna imeti
Trump je v tednu dni poenotil razbite demokrate
Sprememba je bila tempirana in izvedena tako spretno, da se človek vpraša, ali je bila načrtovana. Bidnov umik iz predsedniške tekme so oznanili dan po koncu republikanske konvencije, s čimer so nasprotnikom vzeli vetra iz jader. Trumpova izbira Vanca, ki je bil izbran kot protiutež Kamali Harris, je postala še en mlinski kamen okoli vratu. Zamenjati ga ne morejo več, razen če bi recimo padel skozi okno, kot take težave rešujejo v Rusiji.
V le tednu dni je tako Trumpu uspelo nemogoče. Uspelo mu je poenotiti razbito demokratsko stranko in iz nekega slabo pomešanega konglomerata ustvariti trdnega nasprotnika. Uspelo mu je izbrati podpredsedniškega kandidata, ki apelira le na njegovo volilno bazo in bo neodločeno sredino prej odganjal kot kaj drugega. Uspelo mu je tudi zgrešiti preizkušeno strategijo, kjer se do strankarskih volitev obračaš predvsem na volilno bazo, po njih pa poskusiš apelirati na širši krog volilnega telesa. Izbira podpredsednika, ki nagovarja le njegovo volilno bazo, je bil le prvi korak. Drugi je izjava, ki si jo je privoščil na predvolilnem shodu:
"Kristjani, volite! Samo še tokrat. Ne bo vam treba več. Še štiri leta in veste kaj? Zrihtali bomo, vse bo v redu. Ne bo vam več treba voliti, moji prelepi kristjani. Ljubim vas. Samo morate voliti. Čez štiri leta vam ne bo treba več. Zrihtali bomo in to tako dobro, da vam ne bo več treba voliti!" (slogovne šibkosti prevedene iz originala)
Če se kdo vpraša, ali gre tu za obljubo, da bo prišlo do suspenza ustave, ukinitve volitev in uvedbe enostrankarske diktature, je verjetno plačan disident, agent radikalnega marksizma in kot tak nevaren skrajnež, ki ga je potrebno čim prej nevtralizirati.
Preberite še:
Ko politično areno zasuješ z blatom, v njej uživajo le dresirani pujsi
Nekateri želijo živeti v enostrankarski diktaturi, večina tega noče
Le ena večnost je bila potrebna, da je ta obljuba šla iz resnične grožnje v slabo šalo. Trump verjetno resnično želi ukiniti demokratično ureditev v Združenih državah Amerike, toda vse manj verjetno se zdi, da mu bo kdo dejansko dal to priložnost.
Kot povsod je tudi v Ameriki nek odstotek ljudi, ki si želi živeti v enostrankarski diktaturi, toda takšnih je mogoče petina volilnega telesa. Preostalim štirim petinam ni do tega in bi raje živeli v demokraciji. Nekaterim je mogoče vseeno in se volitev ne bodo udeležili, večina se bo volitev udeležila in obkrožila enega od kandidatov. Izbira med obsojenim kriminalcem, ki bo mesec dni pred volitvami preživel za rešetkami, in karierno državno tožilko niti ne bi smela biti težka.
Toda kdo ve. Do volitev 5. novembra je še 14 večnosti, to je tudi edina anketa, ki šteje. Vse se lahko spremeni in to ne samo enkrat, ampak desetkrat. Toda v tem trenutku deluje, kot da se rabljevi krogli ni ognil le Donald Trump, temveč tudi demokratična ureditev ene največjih in najmočnejših držav sveta. Trumpolinijsko politiko je najbolje premagati prav na volitvah, potrebno jo je zavreči kot prežvečeno preteklost, kar je vedno bila.
Po Evropskem prvenstvu v nogometu in Olimpijskih igrah nas tako čaka razgibana in vroča zunanjepolitična jesen. Živimo v resnično zanimivih časih. Žal je to tudi prekletstvo.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
