129. člen
Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.
Smo sredi poletja in z višjimi temperaturami se lahko veselimo tudi nekoliko manjšega števila obolelih s covid-19. Dolgotrajna bitka od oktobra do junija je za nami, v naše kraje se je za nekaj časa vrnila normalnost, ki ji spet grozi delta sev. Vlada je že drugič razglasila dokončno zmago nad covid-19. Tokrat so nam vsaj prihranili parado vojaških letal in salve s topovi. Na tisoče mrtvih in gospodarsko razdejanje ni nekaj, s čimer bi se lahko pohvalili.
Kljub drugi zmagi grožnja žal ostaja. Maturantski izleti v Španijo so s sabo prinesli na desetine okuženih. Med njimi so okuženi z delta sevom, ki ima izreden potencial in se zlahka širi. Precepljenost se je kljub cepivom s skoraj pretečenim rokom iz sosednje Madžarske ustavila pod 40 odstotki. Polovica državljanov se noče cepiti, zato s strahom pričakujemo jesen, ko bomo morali že tretjič dokončno in za vselej premagati epidemijo.
Toda glavna nevarnost niso ne maturantje ne delta sev, ampak jo je dobro opisal najbolj priljubljen član vlade, tako imenovani strokovnjak za zdravstvo, dr. Janez Poklukar: "Namen karantene je, da se tisti, ki so bili v tveganem kontaktu, izolirajo. Obžalujem, če kdo tega ni spoštoval."
Epidemija covid-19 traja že skoraj leto dni in pol. Kljub temu ukrep karantene še vedno ostaja povsem prostovoljna odločitev potencialno okuženega, da ostane v hišnem priporu. V času epidemije nalezljivega respiratornega virusa, ki je v nekaj mesecih povzročil na tisoče mrtvih, zaradi njega pa smo sprejemali številne sporne, pogosto protiustavne odločitve, pisali kazni za malicanje rogljička na javnem mestu in potrebovali posebne dokumente za prečkanje občinskih meja, nismo vzpostavili nadzora osamitve potencialno okuženih ljudi.
Preberite še:
Vam gre vlada na živce? Ne odklanjajte cepljenja zaradi nje.
Srhljivka
Vlada, ki je odgovorna za obvladovanje epidemije, v 16 mesecih od začetka epidemije ni uspela urediti niti nadzora nad izvajanjem karantene. Znani so primeri, ko so posamezniki v času karantene hodili v službo in potencialno okužili sodelavce, stranke in druge obiskovalce. Vlada, ki je vodenje epidemije respiratornega virusa zaupala strokovnjakinji za nadzor bolnišničnih okužb in racionalno rabo antibiotikov, ni naredila ničesar, da se okužene zanesljivo loči od zdravih. Zanašali smo se samo na to, da bodo ljudje vedno in vestno spoštovali kos papirja z nekaj besedila.
Komedija
Več posameznikov v Sloveniji je dobilo kazni za izlet na priljubljeno izletniško točko v sosednji občini kot za kršitev karantenske odločbe. Več energije smo porabili za nadzor vestne uporabe mask med nabiranjem gob globoko v gozdu kot za nadzor obvezne izolacije potencialno okuženih. Večji pomen smo dali razkuževanju kljuk v večstanovanjskih stavbah kot temu, da je lahko po predlogu novega zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je koalicija kar sama potopila, potencialno okužen v karanteni povsem legalno in brez kršenja definicije karantene obiskal soseda, ki živi v isti stavbi. Jasno je namreč ločeval med številko stanovanja in naslovom, toda od osebe z odrejeno karanteno je zahteval samo eno: da ne zapusti naslova bivanja.
Preberite še:
Janša zahteval obvezno cepljenje, Poklukar se mu je uprl
Western
Drugod ni bilo tako. Na Kitajskem so za karanteno namenili posebne objekte, kjer so zaporniki preživeli čas karantene v relativnem udobju, a zaklenjeni in zanesljivo umaknjeni od ostalih. Ta karantena gotovo ni bila prijetna, toda je vsaj služila namenu. V Veliki Britaniji so karanteno preživljali v svojih domovih, toda pod rednim nadzorom klicnega centra in občasnih kontrol. Zagrožene kazni za neupoštevanje so bile visoke, 10.000 funtov, uspeh je bil zmeren, toda karantena je vsaj obstajala kot nekaj več kot prostovoljna samoizolacija. Pri nas so baje bile neke inšpekcije, toda tako redke, da so ljudje prosto hodili v službo in po opravkih, maturantje so šli na morje in najhujša posledica je bila, da je minister kasneje to "obžaloval". Da je minister več mesecev prej za glavno zdravstveno inšpektorico mimo pravil imenoval osebo brez predpisanih kompetenc za ta položaj, je tudi vredno obžalovanja, če ne še česa hujšega.
Preberite še:
Fiasko Milana Kreka: cepljenje bojkotira večina zaposlenih NIJZ
Kdo je tu nor?
Če sprejmemo, da je covid-19 bolezen, za obvladovanje katere so potrebni resni posegi v človekove pravice in se strinjamo s takšnimi in drugačnimi omejitvami človekovih pravic, je menda jasno, da morajo biti posegi utemeljeni. Najpomembnejši posegi so tisti z največjim učinkom, ti so lahko tudi nekoliko bolj grobi.
Tak je ukrep karantene: gre za omejitev osebne svobode, za obliko hišnega zapora. Če je bil izrečen ukrep karantene, je bil zato, ker obstaja znatna verjetnost, da bi oseba lahko okužila večje število drugih ljudi. Da je ukrep karantene upravičen, mora predstavljati znatno zmanjšanje verjetnosti širjenja okužb, ne le nekaj v smislu "nima kaj škoditi". Obvezno nošenje mask ne naredi nobene velike škode, čeprav je tudi učinek ukrepa minimalen. Ukrep je lahko smiseln, ker je cena zanj tako majhna. Zaprtje med štiri stene posamezniku naredi veliko škodo, zato je upravičeno samo, kadar gre za resno grožnjo okolici. Če je takšen ukrep upravičen, je nujen. In če je nujen, ga je treba nadzirati in kršitve po potrebi sankcionirati. Če ni nujen, tudi upravičen ne more biti.
Glede na pišmeuhovski odnos "odgovornih" do tako osnovnega ukrepa, kot je odrejena karantena, je na mestu vprašanje, ali je bil ukrep sploh kdaj upravičen. Vlada in njeni politični "strokovnjaki" so tu pogrnili tako močno, da lahko govorimo o malomarnosti. Delovali so in še vedno delujejo nestrokovno do točke, ko že lahko govorimo, da so vsi ključni strokovnjaki, "strokovnjaki" in njihovi politični botri krivi več tisoč umorov iz malomarnosti. Za kaznivo dejanje je predpisana kazen. Upravičeno pričakujemo, da bo Slovenija pravna država.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
