Covid-19 ni tako nevarna bolezen, da bi se morali cepiti. Smrtnost je manj kot 1-odstotna.
En odstotek umrlih je, če zbolimo vsi, približno enako letnemu številu rojstev v Sloveniji, toda to ne bo moj glavni argument. Smrt ni edina možna posledica covid-19. Umre res navidezno majhen odstotek ljudi, toda eden od petih obolelih čuti dolgotrajne posledice, od bolečin v prsih do utrujenosti in hlastanja za zrakom, znani so tudi primeri demence in trajne invalidnosti. Mnogo ljudi res bolezen preboli brez hujših posledic, toda mnogo preveč jih tudi trpi dolgotrajne posledice. Med 257 tisoč obolelimi v Sloveniji jih posledice tudi več mesecev kasneje čuti še približno 50 tisoč. Med 840 tisoč cepljenimi jih posledice, ki bi lahko bile povezane s cepljenjem, čuti manj kot 100. Je torej racionalno skrbeti zaradi mogočih posledic cepiva in zanemariti možne dolgotrajne posledice bolezni?
Virus ogroža le starejše in s pridruženimi boleznimi.
Virus ogroža vse. Poznamo primere po svetu, ko so zdravi najstniki in dvajsetletniki nenadoma umrli zaradi covid-19. Toda drži tudi, da virus najbolj ogroža najbolj ranljive, obolele z rakavimi obolenji, z oslabljenim imunskim sistemom, ljudi s presajenimi organi ali kostnim mozgom in podobno. Ti ljudje imajo samo eno realno možnost: preostali moramo pokazati toliko solidarnosti, da jih zaščitimo s tem, da sebe zaščitimo s cepivom. V Sloveniji se radi imamo za solidarne. Pogoste so akcije zbiranja denarja za revne otroke, za nakup novega aparata za celično terapijo (kupili smo kar dva!), imamo projekt Kralji Ulice in še in še. To so malenkosti, ki najšibkejšim pomagajo v trenutku, ko nas res potrebujejo.
Jim bomo zdaj obrnili hrbet, ker virus tako ali tako ogroža samo njih?
Preberite še:
Vlada pogrnila tudi pri cepljenju zdravstvenih delavcev
Če sem cepljen, lahko še vedno prenašam virus.
Načeloma drži, pri cepljenem lahko pride do prehodne kolonizacije sluznice in tudi cepljeni lahko prenašajo virus in okužijo druge. Toda ni tako enostavno, saj "lahko okuži druge" ne popiše vprašanja. Ob okužbi s SARS-CoV-2 se virus namnoži v sluznici. Če imamo protitelesa, bo virus v tem bistveno manj uspešen, izvrgli bomo manj kopij virusa in ga trosili manj časa, kot če nismo zaščiteni pred virusom. Cepljeni res lahko še vedno prenašamo virus, toda necepljeni so v tem vsaj desetkrat boljši. Če bi bil virus desetkrat manj kužen, nikoli ne bi prišlo do epidemije.
Bojim se stranskih učinkov cepiva, kaj pa krvni strdki?
Krvni strdki so dejstvo tudi brez cepljenja. V povprečju pričakujemo en strdek na 1000 ljudi na leto oziroma deset strdkov na 10 000 ljudi na leto. Tveganje za krvni strdek ob cepljenju so dodatni trije strdki na 10 000 ljudi.
Krvni strdki so tudi možen zaplet pri obolelih s covid-19, opažamo jih pri 20 odstotkih obolelih oziroma pri 2000 na 10.000 obolelih. Tveganje za zaplet s krvnimi strdki je skoraj tisočkrat večje pri covid-19 kot pri cepljenju proti covid-19. Krvni strdek zaradi cepljenja je racionalna skrb in možna posledica cepljenja, toda tveganje obstaja tudi, če se ne cepimo in to tveganje je ob bolezni covid-19 tisočkrat večje kot pri cepljenju.
Preberite še:
Janša je lagal: pri cepljenju nismo v špici, ampak na repu EU
Cepivo vključuje RNA in lahko spremeni moj genetski zapis.
Cepivi Pfizer/BioNTech in Moderna vsebujeta molekule mRNA, ki se ne prepisujejo v DNA. Gre le za set informacij za sestavo beljakovin, celica naredi približno tisoč takih molekul vsako sekundo in te molekule se tudi ne prepišejo v kromosome. Preden začnemo s filozofskimi "kaj pa če ...", bi raje povedal nekaj malenkost bolj šokantnega: cepivi AstraZeneca in Johnson & Johnson vsebujeta adenovirusni vektor z molekulami DNA, ki bi se bistveno lažje zapisale v naš genetski kod, čeprav se praviloma ne.
Dosti bolj šokantno je, da se virus SARS-CoV-2, kot tudi mnogo drugih virusov, lahko zapiše v naš genetski kod. Tako deluje velik delež virusnih okužb: ko virus vstopi v celico, se prepiše v njen genetski kod, kjer nekaj časa miruje, preden se aktivira in začne razmnoževati. Tak je primer herpes zostra. Gre za virus noric (vodenih koz), ki po okužbi ostane zapisan v genomu nekaterih celic in se ob padcu odpornosti reaktivira kot herpes zoster. Nekateri virusi, ki jih po okužbi nosimo zapisane v našem genetskem kodu, tudi povzročajo resne bolezni. Virus Epstein-Barr povzroča infekcijsko mononukleozo in kasneje dokazano povzroča nekatere limfome (oblika krvnega raka). Eden od virusov iz družine HPV povzroča raka materničnega vratu, zaradi tega že nekaj let nudimo tudi prostovoljno cepljenje. Gre za nekaj primerov izmed brezštevne množice virusov, ki se razmnožujejo tako, da se zapisujejo v naš genom. Te posledice so včasih tudi zelo hude in prav je, da jih jemljemo resno.
Tudi SARS-CoV-2 se lahko zapiše v naš genom. Trenutno še ne vemo, ali je to lahko nevarno ali ne. Kaj takšna sprememba na genomu lahko povzroči, bomo morda vedeli čez 20 let. Cepiva delamo tako, da se ne morejo zapisati v naš genom. Skrb za integriteto genoma je povsem racionalna, toda pravo grožnjo tu predstavlja nov in nepoznan virus, ne novo in precej dobro poznano cepivo.
Preberite še:
Sladke sanje za volanom #kolumna
Cepivo ni dovolj testirano.
Cepiva so v sklopu kliničnih preiskav testirali na več deset tisoč prostovoljcih. Od začetka cepljenja do danes so z vsakim od cepiv, ki so na voljo pri nas, cepili na desetine milijonov ljudi. Vsakega od njih se je temeljito spremljalo in poročalo o neželenih stranskih učinkih. Pri nas to vrši NIJZ. Kdorkoli meni, da je doživel stranski učinek zaradi cepiva, to javi zdravniku in se zapiše kot možen stranski učinek zdravila.
Trenutno je v bazi več kot milijon cepljenih s cepivom Pfizer/BioNTech (prvi ali drugi odmerek), zabeleženih je 8622 stranskih učinkov. Več kot polovica je splošnih težav na mestu aplikacije, ki so neprijetne, prehodne narave. En milijon odmerkov nam je dal štiri tisoč primerov, kjer je prišlo do neprijetnih a ne vedno nevarnih motenj (pogoste so prebavne težave), ki bi lahko bile povezane s cepivom. Štirikrat manj primerov obolelih s covid-19 nam je dalo več kot štiri tisoč preranih krst.
V bazi je več kot 360 tisoč cepljenj s cepivom AstraZeneca, 170 tisoč s cepivom Moderna in 52 tisoč s cepivom Janssen, zgodba je v vseh primerih podobna. Polovica stranskih učinkov so manjše težave in bolečina na mestu aplikacije, večina ostalih stranskih učinkov je nenevarne in prehodne narave. Podobne težave doletijo tudi obolele s covid-19 in to bistveno bolj pogosto kot pri cepljenju. Cepljenih je že na stotine milijonov ljudi, neprijetne, a prehodne in nenevarne posledice doživi 0,1 odstotka cepljenih, nevarnih posledic je še mnogo manj.
Razumem, da je imel kdo pomisleke januarja in februarja, ko se je cepljenje šele začelo. Takrat so bila cepiva preizkušena na nekaj deset tisoč posameznikih in nismo še imeli bazena informacij, ki ga imamo sedaj. Zdaj imamo informacije o cepljenju več sto milijonov ljudi po vsem svetu. Komur niti to še ni dovolj, naj poskusi odgovoriti na vprašanje: "Koliko mora biti cepljenih, da bo cepivo dovolj preizkušeno?".
Alternativa cepljenju je tudi zelo dobro preizkušena. Alternativa je covid-19, kjer smrtnost dosega od 0,1 do enega odstotka, odvisno od pridruženih bolezni, delež posameznikov z dolgotrajnimi posledicami pa doseže skoraj 20 odstotkov.
Vse je bilo prehitro. Druga cepiva testirajo desetletja pred uporabo, zanima me, kaj mi bo čez 20 let.
Takšni testi v smislu kliničnih raziskav ne obstajajo. Stalno se beležijo možni stranski učinki cepljenja in na dolgi rok se iz teh podatkov naredi določene študije. Toda uporaba je vedno bila na enak način kot sedaj. Prvo cepivo proti ošpicam je bilo patentirano 1964, leta 1968 je bilo v ZDA že vpeljano obvezno cepljenje proti ošpicam z izboljšano verzijo tega cepiva. Dolgotrajne študije se v vsakem primeru delajo za nazaj, ko je cepivo že v uporabi, enako kot pri covid-19. Še nobeno cepivo ni pokazalo dolgotrajno povečane smrtnosti ali drugih dolgotrajnih težav zaradi cepiva, čisto vsa cepiva v uporabi so pokazala, da se težave lahko pokažejo v prvih tednih, najkasneje mesecih po aplikaciji, kasneje ne več.
Preberite še:
Orban nam je poslal cepivo, ki se mu izteka rok #dokumenti
Kako je mogoče, da so cepivo razvili v vsega nekaj mesecih? Običajno traja leta in leta.
Cepiva proti SARS-CoV-2 so nastala na osnovi kandidatskih cepiv proti SARS-CoV, ki je v letih 2002, 2003 in deloma 2004 razsajal po južni Kitajski in Hong Kongu. SARS-CoV-2 je soroden virusu SARS-CoV, kar je omogočilo izredno hiter razvoj cepiva. Formulacij niso razvili v nekaj mesecih, temveč v nekaj dneh, ker so že imeli znanje o tem, kakšno cepivo je lahko učinkovito proti takšnemu virusu. Če stojimo na ramenih velikanov, lahko vidimo dlje.
Od cepiva lahko umrem.
Na eni od spletnih strani sem zasledil sledečo trditev: "Statistika me ne more potolažiti, zame je 1/2.000,000 VSE!" V redu, pohvalno in se strinjam, tudi meni je vsak mrtev preveč, ne glede na to, ali je umrl zaradi cepljenja ali zaradi covid-19. V Sloveniji smo do sedaj imeli 257.000 potrjenih okužb in 4423 umrlih zaradi covid-19. Istočasno smo imeli 840.000 cepljenih proti covid-19 in 17 smrti, ki so sovpadale s cepljenjem, od tega eno potrjeno zaradi cepljenja.
Če je za avtorico izjave "1/2.000,000 VSE!", me zanima, kaj je zanjo 4423/257.000? Zanima me, kaj je več kot VSE? Ne glede na to, kako te številke obrnemo, namreč ugotovimo, da je bilo umrlih zaradi cepiv vsaj 300-krat manj, cepljenih pa 3-krat več kot obolelih. Kogar skrbi smrt zaradi cepljenja, mora trepetati pred tisočkrat večjo nevarnostjo covid-19. Lažno je namreč mnenje, da tvegamo samo pri cepljenju. Tvegamo v vsakem primeru, pri cepljenju posledice cepiva, brez cepljenja pa covid-19. Ti dve tveganji nista enakovredni in covid-19 je po svetu ubil že za več kot dve Sloveniji ljudi.
Proizvajalci cepiv ne nosijo nobene odgovornosti.
V ZDA so tožbe zaradi zdravniških poškodb pogoste, odškodnine vrtoglave. Pred nekaj desetletji pa so proizvajalci cepiv zagrozili s prenehanjem dobave cepiv, če se odškodnine ne bodo omejile. Sprejeli so poseben zakon, ki definira odškodninsko odgovornost proizvajalca cepiva, vendar postavi bistveno nižji dokazni standard in hkrati tudi nižje odškodninske premije. Odvetniki so v ZDA plačani od deleža odškodnine pri posameznem primeru, zato se jim ne splača tožariti proizvajalcev cepiv. Evropa nima in nikoli ni imela tako visokih odškodnin, zato se s to težavo nikoli ni srečala.
Trditev, da proizvajalci cepiv ne nosijo nobene odgovornosti, je laž. Proizvajalci nosijo ogromno odgovornost, zato tudi porabijo na milijarde evrov, da za posamezno zdravilo dokažejo, da ni nevarno. Tretja faza kliničnih raziskav je dražja od letalonosilke. Tako velikih vsot denarja nihče ne meče skozi okno za zabavo, temveč da dokaže, da je neko zdravilo ali cepivo učinkovito ter varno.
Preberite še:
Novi zakon o nalezljivih boleznih pisal tudi Počivalškov odvetnik
Ne zaupam vladi, epidemijo zlorabljajo v svojo korist.
Tudi jaz jim ne zaupam. Če bi minister Poklukar zatrdil, da zunaj dežuje, bi najprej pogledal skozi okno. Toda minister Poklukar je samo oseba, ki v času epidemije greje stolček. On ni referenca za to, ali je cepljenje dobro ali ne, za to so zadolženi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Evropski center za preprečevanje bolezni (ECDC) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Minister samo deluje v skladu z njihovimi priporočili in navodili, tokrat brez kavbojskega soliranja. Zaupanje v ministra ali vlado zato nima nobene povezave z zaupanjem v cepivo.
Res je, da si vlada našega zaupanja ne zasluži, in nedvomno drži, da epidemijo zlorabljajo za politične zločine. Toda cepljenje je edini pristop, s katerim jim ta izgovor lahko odvzamemo. Če se nas bo dovolj cepilo, morda vsaj ne bodo imeli izgovora za nova zaprtja, norčevanje iz Ustave in pretakanje javnega denarja v žepe izbrancev.
Zato pozivam vse bralce, da se čim prej cepijo. Zakaj se greste cepiti, niti ni važno, lahko se cepite, ker želite obvarovati svoj genetski zapis, ker vam je redno testiranje neprijetno, ker vas je strah posledic covid-19, ker želite zaščititi najšibkejše, ali si samo želite vladi pljuniti v obraz in jim povedati "Dovolj bo". Čisto vseeno je, zakaj smo cepljeni, samo da se to sranje od epidemije neha in se lahko posvetimo pomembnejšim vprašanjem. Teh nam je vlada pustila več kot dovolj.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
