Gospa Mediana in lobiji, ki so Golobu napovedali vojno

Bil je torek popoldne, ko je zazvonil telefon. Klicala je oseba, ki je že več let blizu upravi Petrola, največje domače energetske družbe. Njeno ime za dogajanje ni pomembno, vse ostalo je. 

Na kratko: na Petrolu so zelo slabe volje. Zakaj? Ker smo objavili članek, v katerem smo trditve Petrola, da jih bo 16-odstotni dvig minimalne plače spravil na rob vzdržnosti, postavili v drugačno luč. Zapisali smo, da je družba, ki jo bo dvig minimalne plače stal okrog pet milijonov evrov, zgolj v prvih devetih mesecih lanskega leta ustvarila 136 milijonov evrov čistega dobička. 

Spomnili smo, da je Petrol v letih 2024 in 2025 lastnikom skupaj izplačal za več kot 170 milijonov evrov dividend. Članek smo objavili, ko je uprava Petrola, ki je v tretjinski lasti države, začela napovedovati, da bo del vodstvenih mest preselila na Hrvaško. Si recimo predstavljate, da bi v Ini hrvaški državi žugali s selitvijo v Beograd? 

A težava pri tem klicu je bila drugje. Pri vprašanju sogovornika, zakaj smo kaj takega sploh objavili. 

Preberite še:
Slovenija, moja dežela oligarhov, ki želijo, da jih častimo

Kako so ljudje z vplivom izginili iz medijev

V zadnjem desetletju, nekje od prodaje Mercatorja Agrokorju naprej, je v slovenskih medijih prišlo do tektonske spremembe, ki je zaradi težkih razmer na medijskem trgu in kolektivne travmatične izkušnje iz obdobja tretje Janševe vlade ni opazil ali problematiziral nihče. Iz domačih medijev so praktično izginili nosilci kapitalske moči, recimo jim ljudje z denarjem. 

O poslovnežih in direktorjih, ki v pomembni meri "furajo" to državo, tako nikjer več ne morete prebrati nič, česar ne "plasirajo" sami. Na prste ene roke lahko preberete vsaj pogojno kritične TV prispevke ali članke o največjih zdravstvenih dobaviteljih, bankah, gradbincih, direktorjih državnih podjetij ...  

Še več: tem ljudem boste kot novinar zelo težko sploh uspeli zastaviti kakšno manj prijetno vprašanje, ne da bi ti intervenirali prek koga od svojih mnogih prijateljev. In to, četudi glavna moč teh ljudi v veliki meri izhaja iz tokov javnega denarja, ki se zliva v njihove poslovne sisteme. Za tiste, ki si kupujejo molk, ta očitno še nikoli ni bil cenejši.

Vse to se je zgodilo v tišini. Mediji, ki vendarle morajo od nečesa živeti, so te kapitalske pritiske sprejeli kot del nove normalnosti. Toda vmes se je zgodilo še nekaj. Ti ljudje so postali arogantni. Dobili so občutek, da so nedotakljivi, ker da lahko v Sloveniji kupijo vse in vsakogar. Šli so še korak ali dva naprej - v politično areno. 

Preberite še:
Brodnjak iz NLB, ki smo jo rešili, nam deli nasvete, Matoz pa vozi traktor

Svoje interese prodajajo kot nekaj dobrega za vse nas

Če odštejemo vse zgrešene poteze, kadrovske odločitve in izjave, ima vlada Roberta Goloba nekje od leta 2023 naprej, od Boštjančičevih popravkov Janševe davčne reforme in odstrela Danijela Bešiča Loredana iz vlade, v resnici isto težavo kot nekoč vlada Marjana Šarca. Veliki kapital in nekateri centri moči so ji pred zadnjo fazo domače tranzicije napovedali vojno.

V primeru zdravstva so to glavni junaki divje privatizacije, ki jo želijo pretvoriti v izvršeno dejstvo. Pri davčni politiki, ki je bila v tem mandatu preveč nepredvidljiva, so to najbolje plačani menedžerji, ki si želijo socialno kapico in višje neto prejemke. Pri dolgotrajni oskrbi so to lobiji, ki si želijo, da je to področje še naprej prepuščeno samemu sebi in iznajdljivosti vsakega posameznika.

Še enkrat: vsi ti interesi so legitimni. S stališča teh ljudi je popolnoma razumljivo, da v prvi vrsti gledajo na lastni žep. To samo po sebi ni sporno. A težava je, ko nam začnejo s PR mašinerijo te interese prodajati kot interese vseh nas. Kot nekaj, kar naj bi bila edina zveličavna resnica.

Popolnoma resno nam tako razlagajo, da smo lahko kot pacienti zadovoljni, ker je absolutni vladar naše čakalne vrste v javni bolnišnici hkrati lastnik zasebne klinike, kamor nas napotuje. Ker, nam pravijo, "denar mora slediti pacientu". Škoda, da ne tudi dobiček, ki ga klinika s takšnimi aranžmaji ustvari na račun javnega denarja. Ne povedo nam tudi, da bomo morali isti pacienti s svojim denarjem sanirati takšno sistematično siromašenje javnih bolnišnic.

Preberite še:
Logar govori o korupciji. Kaj pa njegovo "umazano delo" za IT dobavitelja?

Lastnica Mediane v vodstvu lobističnega združenja

Poslušali smo, da bo zimski regres potopil gospodarstvo, ki je lani ustvarjalo rekordne dobičke. Pa da je za nas dobro, če bo velik del položnic za dolgotrajno oskrbo spet visok, in da bi vse skupaj moral plačevati proračun. Kako, če bi ga hkrati oklestili z radikalno davčno reformo? 

Interesi ljudi z denarjem niso transparentni. Skrivajo se pod plastjo katastrofičnih napovedi in prikazovanja Slovenije kot popolnoma zavožene države, ki jo po besedah Blaža Brodnjaka, šefa banke s pol milijarde evrov dobička v letu 2025, prehitevata že Albanija in Srbija. To katastrofično sliko nam vsak dan rišejo lobistične organizacije, ki so abonirane na medijski prostor. 

Njihov vpliv je res močan. Ste recimo pred donedavnim razpadom upravnega odbora Slovenian Business Cluba (SBC) vedeli, da v njem sedi Janja Božič Marolt, lastnica agencije Mediana, ki meri javno mnenje, hkrati pa ga v večjih medijih tudi interpetira? 

O tem bi se v resnici morali pogovarjati. Še enkrat: politike v največjih medijih povzdiguje ali sesuva nekdo, ki sedi v vodstvu lobističnega združenja, katerega podpredsednik je Marko Bitenc, najvplivnejši lastnik zasebnih klinik. Naprej: za Bitenčev kader v zdravstvu velja tudi Tadej Ostrc, nekdanji državni sekretar, zdaj predsednik sveta Demokratov Anžeta Logarja. In prav v anketah Mediane ima Logar, sicer ljubljenec SBC, daleč najvišje ratinge. 

Preberite še:
Kučan kliče Prebiliča, SDS ugaša Ruparja, Logar pa je razgaljen kot Janšev

To je mehanizem globoke države 

So to res naključja? Ali pa je prav to mehanizem "globoke države" in stricev, o katerih govori Janša? Tistih pravih, res vplivnih. Slovenska desnica je namreč zaradi lastnih interesov in naravne ideološke kompatibilnosti s temi ljudmi že pred leti hitro ugotovila, koliko je ura. Z interesi teh ljudi se je zlila v nenačelno koalicijo. 

Teh lobijev, ki jih vodijo inteligentni in tudi zelo izobraženi ljudje, zato ne motijo ideološki ekscesi desnice. Ravno nasprotno, v maniri liberalcev iz obdobja med obema vojnama so v zameno za "ugodno poslovno okolje" pripravljeni požreti tudi avtoritarne prijeme oblasti, če so le ti usmerjeni proti razrednim in političnim sovražnikom na levi, ne pa proti njim. 

To zlitje najbolje simbolizira politični projekt Anžeta Logarja, v ekonomskem smislu liberalca, ki je jeseni 2021 zaupal Alešu Hojsu pri metanju solzivca po Ljubljani. Medtem na levi sredini številni še vedno ne vedo, kaj se jim v resnici dogaja in kom imajo opravka. Eni pristajajo na igro teh ljudi, s čimer si kupijo navidezni mir, po tistih, ki se jim uprejo, pa se zliva gnojnica. Mediji pa sprašujemo, dokler ne pride klic.