Logar govori o korupciji. Kaj pa njegovo "umazano delo" za IT dobavitelja?

Če želite razumeti slovensko politiko, morate gledati pod njeno površje. Vedeti morate, kdo so vplivneži, direktorji in lastniki kapitala, s katerimi sedijo tisti politiki, ki javno govorijo, da jih zanimajo le interesi ljudi in boj proti korupciji. Vedeti morate, kdo jim prišepetuje in za koga lobirajo. Spomniti se morate, kaj so nekoč govorili in kako so glasovali. 

Zgolj tako, da pogledamo pod to masko floskul, obljub in teatra na TV soočenjih, lahko vidimo, za kaj pri kom v resnici gre. Tudi zato velja v teh dneh obuditi spomin na naslednjo zgodbo. 

Bilo je konec leta 2018, čas vlade Marjana Šarca, ko so na Onkološkem inštitutu začeli ugotavljati, da nekatere IT storitve plačujejo precej dražje od cen na trgu. Kupovali so jih od podjetja Marand, ki je za Onkološki inštitut v 15 letih pred tem opravilo za skoraj 18 milijonov evrov poslov: od razvojnih storitev do nakupov strežnikov in računalnikov.

Ker so na Onkološkem inštitutu te sume želeli razčistiti, so se obrnili na informatika Sandija Ogrizka. Ta je hitro opazil, da je Onkološki inštitut Marandove storitve preplačeval za od 10- do 100-krat. Samo za vzdrževanje je vsako leto plačal milijon evrov. Kljub temu je imel Onkološki inštitut vedno znova težave s kliničnim informacijskim sistemom.

Preberite še:
Kako je Logar reševal posle Janševega golf partnerja

Napad za obrambo poslov znanega dobavitelja 

Toda Ogrizek se ni ustavil le pri tem. Ugotovil je, da so na Onkološkem inštitutu pri javnih naročilih uporabljali model iz afere TEŠ6 – da je izvajalec ves čas diktiral, kako hitro, na kakšen način in za koliko denarja se bo sistem razvijal, nato pa v testni fazi zaračunaval aplikacije, ki potem niso delovale. Našel je tudi račune z nerazumljivimi specifikacijami. 

Zakaj je bilo njegovo delo pomembno? Ker se je okvirni sporazum o dobavi z Marandom iztekel, pred pogovori o sklenitvi novega pa so na Onkološkem inštitutu najprej želeli ugotoviti, pri čem sploh so. A to nekomu očitno ni bilo v interesu. 

Te zgodbe se velja danes spet spomniti, ker je imel v njej pomembno vlogo tudi Anže Logar,  takrat poslanec SDS in predsednik komisije za nadzor javnih financ. V tej funkciji se je februarja 2020, tik pred nastopom tretje vlade Janeza Janše, spravil na – Ogrizka. 

Očital mu je, da je 76 tisoč evrov vredno pogodbo z Onkološkim inštitutom dobil brez javnega razpisa in prek političnih zvez s tedanjo LMŠ. Vse to je, tako Logar, zbujalo dvome v nepristranskost, zato je zadevo prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Ogrizek je ostal brez pogodbe, kar naenkrat pa postal glavna težava Onkološkega inštituta in zdravstva nasploh. 

Preberite še:
Janševe golf počitnice na eksotičnem otoku z dobavitelji zdravstva

Ni ga zanimala pipica, iz katere je odtekal javni denar 

Marsikaj v tej zgodbi je še danes čudno. Ne le, da Logarja niso motile ugotovitve o milijonih, ki so uhajali z Onkološkega inštituta. S tem, ko je metal "drva in kamenje" v Ogrizka, je šel Logar celo zelo na roke Marandu, ki ga v svojih poslanskih nastopih sploh ni omenjal. 

Posledica: ključni Marandovi ljudje so lahko kljub ugotovitvam Ogrizkovega poročila nadaljevali z delom za Onkološki inštitut. Le da so to po novem počeli pod okriljem novih ali preimenovanih podjetij, ki so še naprej dobivala milijonske posle in javna naročila. Že kmalu zatem, decembra 2021, je na Onkološkem inštitutu zaradi izpada informacijskega sistema prišlo do zastoja pri obravnavi bolnikov z rakom.

Logarja, ki nas danes tako rad poučuje o korupciji, takrat ni zanimala pipica, iz katere je odtekal javni denar v zasebne žepe. Ni ga zanimalo, kako jo popraviti, ampak kako bo lahko iz nje teklo še naprej. Logar se je zato raje lotil "vodoinštalaterja", ki je odkril, da iz te pipice dan in noč teče. 

Nekdo, ki javno zagovarja interese gospodarstva in podjetnikov, je ob prvi priložnosti pod avtobus vrgel Ogrizka, lastnika manjšega IT podjetja, in to zato, da zaščiti interese velikega dobavitelja, ki je očitno parazitiral na javnem denarju. 

Preberite še:
Janša na jahto zdravstvenega dobavitelja peljal tudi družino #foto

"Anže Logar je odigral umazano vlogo" 

Takrat Logarja v parlamentu niso zanimala Ogrizkova opozorila, da "so v slovenskem zdravstvu dobavitelji tisti, ki dirigirajo tempo in ceno vsega, kar naredijo". Kot je pred časom ugotavljal kirurg Erik Brecelj, danes predsednik strateškega sveta za zdravstvo: "Ko smo se na Onkološkem inštitutu lotili podjetja Marand, je Anže Logar odigral umazano vlogo."

Tu pridemo do naslednjega vprašanja: zakaj je Logar to počel? Je takrat že vedel, kdo v njegovi stranki je dolgoletni prijatelj lastnika Maranda Andreja Marčiča, s katerim občasno skupaj počitnikuje na Mavriciju? Je Logar to delal iz prepričanja? Ali zato, ker mu je to koristilo pri opravljanju sprejemnega izpita pred imenovanjem za ministra v vladi, ki je začela delovati le dober mesec dni pozneje?

Odgovore na ta vprašanja lahko izvemo le na en način: da Logarja kdo o tem tudi kaj povpraša. Priložnosti za to je veliko. Vtis je, da prvi mož Demokratov v zadnjih dneh skače iz paštete. V TV oddajah sestavlja koalicije, govori o povezovanju, sodelovanju in novih platformah. Kljub nekaj odstotkom v anketah se postavlja kot mandatar, ki z moralnega piedestala odloča, kdo lahko sodeluje v slovenski politiki in kdo ne.

Preberite še:
Logarjeva "sredina" je pravljica, za katero se skriva politična prevara

Ne govori o tem, kaj je počel. Ker ga o tem nihče ne sprašuje

Pravzaprav Logar govori o vsem - le o tem, kar je sam nekoč počel, nikoli ne. Ker ga o tem nikoli nihče nič ne vpraša.

Tisto večno vprašanje, ali sta Logar in Janša res o vsem dogovorjena, je zato v tem trenutku že odveč. Dejstvo je, da je Logarjev politični projekt most do nove Janševe vlade. Prav tako, da sta Logar in Janša kot poslanca v treh letih in pol mandata glasovala enako v več kot 96 odstotkov primerov. In da Logar v niti eni od 900 objav, ki jih je v zadnjih šestih letih napisal ali delil na družbenih omrežjih, ni bil kritičen do Janše. 

Toda pomembno bo tudi vedeti, kdo vse se še skriva pod površjem Logarjevega političnega projekta in kdo vse je - ob SDS, ki mu je prinesla denar nekdanje SMC - nanj še stavil svoje žetone. Recimo, kdo so njegovi ljudje iz zdravstva in kakšni so njihovi interesi. Kot radi pravijo politiki: štejejo dejanja, ne besede.