"Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave?" (Uvod v Slovensko spravo - zbornik s prispevki simpozija ob tridesetletnici spravne slovesnosti v Rogu in ob stoletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, 2020)
Decembra 2022 je Slovenija dosegla nemogoče. Bavčar, Janša, Kacin, Peterle in Rupel so priimki, ki v Sloveniji vzbudijo čustva. Vsi vemo, o kom je govora, Ne, to niso naključna imena, temveč imena borcev za osamosvojitev. Igorja, Janeza, Jelka, Lojzeta in Dimitrija. Nobeno od teh seveda s komunizmom nimajo nič skupnega, saj so pred desetletji iz tedanje Socialistične republike slovenije črtali prvo besedo in nas pripeljali v krasni novi svet samostojnosti, onkraj krempljev starih sil..
Njihov sloves je bil kratkotrajen. Po zmagi nad Jugoslovansko ljudsko armado je samostojna Slovenija začrtala novo smer, toda ta smer borcem za samostojnost ni bila več pogodu. Namesto moderne socialne države, kot jo veleva ustava Republike Slovenije, so želeli neko drugo ureditev, v kateri bi veljala drugačna pravila. Nova pravna in socialna Slovenija jih je tako razočarala, da so leta 1993 vrnili zlate znake osamosvojitve, češ da jih ne želijo več, ker se za to niso borili.
Naslednjih nekaj desetletij je bilo kar burnih. Nekdanji osamosvojitelji so bili boj, ne boj, ampak mesarsko klanje proti novi Sloveniji in skušali ustanoviti Drugo republiko, torej Slovenijo po lastni podobi in sličnosti. Gradili so državo, kjer bi odločno vlogo igrala Cerkev, kjer ne bi veljali zakoni ali pravila, temveč vladala surova moč in poznanstva. Osamosvojitelji izpod socializma so gradili državo, v kateri bodo šibki meso, ki ga bodo servirali na mizo močnejših.
Tretja vlada Janeza Janše je bila utelešenje vseh teh idej, bila je prečiščena država samovolje in sovraštva, po kateri so tako dolgo hrepeneli. Toda na volivah aprila 2022 jim je Slovenija pokazala sredinec, enako in zaradi enakih razlogov, kot je sredinec pokazala pred desetletji že JLA. Slovenija noče države samodržca, temveč pravno in socialno državo. Nekaterim je bilo to jasno že leta 1989, drugi so bili pri dojemanju nekoliko počasnejši.
Preberite še:
Tajni govor Roberta Goloba #kolumna
Svoboda je dosegla spravo
Kot kaže, so se osamosvojitelji iz Sramote '22 nečesa naučili. Odhajajočega predsednika Boruta Pahorja so prepričali, da je Svoboda dosegla spravo. Prepričali so ga, da si zdaj, v tej novi stari Prvi republiki spet želijo nazaj zlate znake svobode. Ugotovili so, da si tudi oni ne želijo več Druge republike, ampak Slovenijo pravičnosti in enakopravnosti. Želijo si normalno Slovenijo, ne Janezove. Njihov cilj je bil vseskozi napačen in s ponovnim sprejemom priznanj so to tudi javno priznali.
S tem je zadnje dejanje slovenske sprave doseženo. Odprta vprašanja so zaprta in se lahko veselimo prihodnosti sodelovanja in državotvornosti, kjer si bodo politične stranke sicer stale nasproti, vendar delale dobro za vse nas.
Kajne? Saj razlog ni mogel biti kaj drugega, a ne? Recimo, da bi si kdo v svojem častihlepju na stara leta slučajno zaželel neko "kul" državno priznanje na steni. Ne, to pa zagotovo ne.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
