"V SDS smo se v preteklosti ne le z besedo na ustih, temveč tudi s konkretnimi zakonskimi predlogi večkrat zavzeli za izboljšanje položaja gasilcev."
novica na domači strani SDS, 2019
Ognjeni zublji so končno malo potihnili. Požarišča na severu Krasa spominjajo na situacijo v državnem proračunu, obnova planote na delo, ki nas čaka jeseni.
V poplavi hvale je prišel tudi plimni val zahtevkov za zasluge. Kako dobri so bili romunski C-26 Spartani, ki ga bomo kmalu imeli tudi mi. Seveda bomo našega kupili po 50 odstotkov višji maloprodajni ceni, tudi megakorporacije morajo zaslužiti. Druga pikra opazka je bila, kako nimamo niti enega Canadaira (Nemčija tudi ne, oboji prisegamo na helikopterje). Priča smo bili tudi hvali za čezmejno sodelovanje in nagrajevanju prostovoljnih gasilcev.
Ravno okoli tega slednjega se krešejo največje iskre in mnenja. Vlada je za delo prostovoljnih gasilcev pri požaru na Krasu namenila nekaj sredstev in pri tem požela srd vseh – od trditev, da je to premalo in bi gasilce v času intervencije morali plačevati po 500 evrov na dan in to neobdavčenega dohodka – vojaki na fronti dobijo 150 evrov/dan, obdavčenih – do tistih, ki trdijo, da so sleherna plačila prostovoljcev nevarna, saj uničujejo namen prostovoljstva in privabljajo neprimerne ljudi.
Prav to slednje je bil še najboljši argument, zakaj februarja letos tedanje vladne stranke niso podprle predloga takratne opozicije, da bi tako imenovane koronske dodatke dobili tudi prostovoljni gasilci, ne samo poklicni. V času, ko so nas zalagali s toliko volilnimi sladkarijami, da je že čudno, da nismo vsi dobili sladkorne bolezni, je torej tedanja vlada našla izgovor, zakaj ne bi plačali skupine ljudi, skupine tako imenovanih strokovnjakov, ki sicer rešujejo življenja, a prinašajo malo glasov. To je bil pravi razlog, zakaj ni bilo nagrajevanje prostovoljnih gasilcev urejeno letos spomladi in smo raje dobili subvencije za brezžične slušalke. Megakorporacije morajo nekje zaslužiti, kajne.
Te iste stranke nas letos pehajo na tri referendume, po enega za vsak mesec nove vlade. V enem od njih trdijo, da bo depolitizacija RTVSLO vodila v politično javno televizijo. Toda, kot kaže primer gasilstva, je jasno, da nihovih trditev ne smemo več jemati resno. Argumenti proti plačilu prostovoljcev so morda smeli, toda ti, ki so to tako živo zatrjevali pred slabega pol leta, zdaj trdijo, da so vladna plačila za prostovoljce v resnici sramotno nizka.
Morda so bile vse njihove trditve do sedaj res laži, toda tale naslednja bo pa zares resnična. V to bi nas vsaj radi prepričali v tem supervolilnem letu.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
