Politiki, danes je dan medicinskih sester, zbudite se! #kolumna

Danes je 12. maj, mednarodni dan medicinskih sester. V Evropi se uvrščajo v sam vrh najbolj cenjenih poklicev, epidemija covid-19 pa jih je postavila v prve bojne linije. Kljub temu jim še vedno ne priznajo vloge v zdravstvenem sistemu in zaman čakajo na ureditev svojega statusa.

Avtor: Dr. Brigita Skela Savič
sreda, 12. 5. 2021, 11:40


Medicinske sestre na delo včasih prihajajo tudi bolne
Fotografija je simbolična.
STA

Leto 2020 je bilo mednarodno leto medicinskih sester. Namen je bil prikazati z dokazi podprt neprecenljivi doprinos medicinskih sester k zdravju družbe in s tem povečati prepoznavnost poklica. Vendar je prišel covid-19, ki je medicinske sestre, poklicno skupino, ki se sooča z velikim pomanjkanjem kadra, slabimi delovnimi pogoji in podplačanostjo dela, postavil v prve bojne linije nove pandemije. Praznovanje mednarodnega leta medicinskih sester se je spremenilo v najbolj odgovorno delovno nalogo v karieri mnogih medicinskih sester, ki traja še danes.

Postavljam si številna vprašanja, na vse ni mogoče odgovoriti v tej kolumni. Temeljno izhodišče je, da imajo medicinske sestre pri obvladovanju aktualne epidemije veliko vlogo, o kateri se premalo govori. Zakaj je temu tako, ko pa državljani ta poklic postavljajo na vrh lestvic prepoznavnosti poklicev? Ne samo v Sloveniji, temveč v svetu.

Poglejmo najprej v ZDA. Ameriško združenje medicinskih sester poroča, da je zdravstvena nega že 18 zaporednih let prepoznana kot najbolj zaupanja vredna profesija lestvice "Gallup Poll" na področju družbene prepričljivosti, profesionalne poštenosti in etičnih standardov delovanja. V svetovnem merilu nürnberški inštitut za odločitve v marketingu že več let objavlja lestvico najbolj cenjenih poklicev, kamor se medicinske sestre uvrščajo takoj za gasilci tako v svetu kot v evropskih državah. Tudi zaupanje slovenske javnosti do medicinskih sester je izjemno veliko, že nekaj let so medicinske sestre na vrhu zaupanju vrednih poklicev, takoj za gasilci, ki so vodilni na lestvici. Toda, ali nacionalna združenja in management zdravstvene nege znajo dolgoletno priznanje javnosti izkoristiti v prid razvoja stroke, izboljšanja kadrovskih normativov, uvedbe novih delovnih mest za napredne storitve zdravstvene nege? Priznanje namreč ni prišlo zaradi covid-19, ta ga je le utrdil! Zakaj zdravstvena politika molči ob delu medicinskih sester, zakaj jim ne prizna vloge v zdravstvenem sistemu in uredi njihov status?

Ali je temu tako, ker gre za večinsko ženski poklic? V zdravstveni negi namreč v 90 odstotkih delajo ženske. Mednarodni svet medicinskih sester opozarja na velike neenakosti zdravstvene politike do te velike poklicne skupine, ki se kažejo v nizkem vlaganju v izboljšanje delovnih pogojev in nedostojnem plačilu za delo v primerjavi z zdravniki. Medicinskim sestram se tudi onemogoča profesionalni razvoj in se jih namešča na delovna mesta, za katera bi jih bilo potrebno izobraziti na ravni strokovnega magisterija in več plačati. V Sloveniji diplomirane medicinske sestre s končanim magisterijem sploh nimajo sistematiziranih delovnih mest v zdravstvenem sistemu, razen za vodstvena mesta. Kadrovski normativi za visokošolske izobražene medicinske sestre so pri nas močno pod priporočili, imamo jih le 343 na 100.000 prebivalcev. Mednarodne raziskave so pokazale, da ima to učinke na varnost pacientov, predstavlja stres za medicinske sestre in povečuje delež neizvedene zdravstvene nege. Pri nas reprezentativnih raziskav o tem še nimamo.

Graf prikazuje, da je Slovenija po številu medicinskih sester na prebivalca v primerjavi z drugimi evropskimi državami v spodnji polovici.
Graf prikazuje, da je Slovenija po številu medicinskih sester na prebivalca v primerjavi z drugimi evropskimi državami v spodnji polovici.
IMAD

Zadnja leta je slišati, da primanjkuje diplomiranih medicinskih sester, vendar vpisna mesta stojijo na istih številkah že vsaj 10 let, vpis na fakultete se ne povečuje, plače se ne usklajujejo tako, kot se usklajujejo plače zdravnikov, horizontalni karierni razvoj ni mogoč, ni kadrovskih normativov, ki bi bili odgovor na dejanski obseg dela. Nimamo ne ministrske ne vladne medicinske sestre, kar je eden od pozivov vladam aktualne kampanje Nursing now, ki med drugim prispeva k povečanju prepoznavnosti dela medicinskih sester, uvedbi spodbud za njihov karierni razvoj v stroki, znanosti in zdravstveni politiki. Imamo pa odliv mladih diplomantk in diplomantov zdravstvene nege v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Veliko Britanijo in nordijske države, kjer prejmejo zelo vabljive ponudbe za delo in karierni razvoj. 

V svetu bo leta 2030 primanjkovalo najmanj devet milijonov medicinskih sester. Kako jih pridobiti za poklic ob vsem povedanem, kako navdušiti mlade, da se odločijo za poklic medicinske sestre? V raziskavi med slovenskimi osnovnošolci, ki se odločajo za poklic, delo medicinske sestre vidijo kot nesamostojno, podrejeno medicini, nepomembno in slabo plačano ter pritrdijo biomedicinski vlogi zdravstvene nege. Slaba umeščenost poklica v zdravstveni sistem pri izvajalcih zdravstvene nege povzroča stres in nezadovoljstvo z delom. Povezana je tudi z motivacijo za delo in slabi inovativnost, kar ima negativne učinke na zdravstveni sistem. Če tako velika poklicna skupina ne dobi mesta in prostora za razvoj, to postane družbeno vidno in prepoznano. Mladih zagotovo ne spodbuja, da bi se odločili za ta poklic, ki je poleg podrejene vloge še slabo plačan, ima velike delovne obremenitve ter slabe možnosti razvoja kariere in prepoznavnosti poklica kot družbeno pomembnega. 

Minister za zdravje Janez Poklukar
Minister za zdravje Janez Poklukar
STA

Kako narediti premik za koristi pacientov in družbe?

Vlade evropskih držav se zadnje desetletje močno zavedajo, kako pomembno je za obvladovanje potreb dolgožive družbe zadostno število kadra v zdravstveni negi. Gradijo kompetentne kadre na različnih ravneh kompetenc. Bazična raven je zadostno število diplomantov zdravstvene nege na visokošolski ravni, ki se izobrazijo za splošno zdravstveno nego. Na vsak način jih želijo zadržati v poklicu na način, da jim omogočijo stimulativno karierno pot in dobre delovne pogoje z vidika pogojev dela, kadrovskih normativov in plačila za delo. Karierna pot je lahko vertikalna in horizontalna. Vertikalna je povezana s prevzemanjem vodilnih mest, medtem ko je mladim danes bolj zanimiva horizontalna pot, ki je v Sloveniji sploh nimamo razvite. Horizontalna pot pomeni vsaj pridobitev kompetenc za specialna znanja, ki so se izkazala potrebna za večino delovnih mest v zdravstveni negi.

Sledi pridobitev naprednih znanj na ravni strokovnega magisterija, ki mora biti pogoj za delo na kliničnih specialističnih področij vseh ravni zdravstva. Specialistična znanja na ravni strokovnega magisterija omogočajo sodelovalno delitev del in nalog glede na zahtevnost pacientovega problema med magistrico zdravstvene nege in zdravnikom specialistom določenega področja. Pomembno je zagotoviti tudi zadostno število kadra s srednješolsko izobrazbo v zdravstveni negi in njihov stimulativen razvoj v timu zdravstvene nege zlasti na področjih skrbi za starejše in ranljive v dolgotrajni oskrbi in socialnozdravstvenih zavodih. 

Epidemija covid-19 je še bolj vidno pokazala na mesto, vlogo in pomen zdravstvene nege v sistemu zdravstvenega varstva. Medicinske sestre že dve stoletji delujejo kot humanitarke, rešujejo življenja in so zagovornice ranljivih. Vizionarke razvoja zdravstvene nege so zgodovinsko tlakovale pot, ki smo jo v tej epidemiji prepoznali, to je promocija zdravja ljudi, dostopnost do zdravstvenih storitev in socialna pravičnost. Medicinske sestre so vedno delovale v dobro skupnosti in so že od nekdaj aktivistke in zagovarjajo koristi za paciente in skupnosti. Sedaj je čas, da glasneje spregovorijo o potrebnih ukrepih za povečanje varnosti pacientov v zdravstvenih organizacijah in sistemu zdravstvenega varstva, da opozorijo izvoljene predstavnike ljudstva, kako pomembno je zdravje državljanov in katere so determinante zdravja družbe in socialne pravičnosti. Pomembno je, da se vključijo v politični aktivizem za dosego profesionalnih ciljev in vrednot. Strategije razvoja zdravstva se naj ne pišejo več brez medicinskih sester.

Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice.
Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice.
STA

Aktivacija za zdravje in koristi ljudi je nujna

Zato si slovenske medicinske sestre morajo vzeti prostor in spregovoriti o pomembnih temah slovenskega zdravstva. Za začetek naj se kot zagovornice zdravih in bolnih v aktualni epidemiji opredeljujejo do pojavov kršitve človekovih in pacientovih pravic iz njihovega strokovnega področja dela, ki imajo negativne učinke na zdravje. Njihov glas je potrebno slišati ob uvedbi vseh nesorazmernih ukrepov, ki so bili nepotrebni ali nekoristni in so prav tako imeli negativne učinke na zdravje ljudi. V času epidemije je na veliki preizkušnji varnost zdravstvene obravnave starejših v domovih za starejše, tudi tukaj bi družba morala slišati njihov glas, zlasti ob postopkih triažiranja ob morebitni okužbi s covid v prvem valu epidemije so bile tiho, kar ni bilo v korist pacientovih pravic. Pogrešano je bilo njihovo aktivno zagovorništvo za ohranitev duševnega in telesnega zdravje otrok in šolajoče mladine ob šolanju na daljavo. Znanost zdravstvene nege v svetu je tako napredovala, da se njihov strokovni glas mora slišati. Naj stopijo pred ljudi in jim povedo, kakšna so spoznanja raziskav in preizkušene mednarodne prakse, naj sporočijo, kaj lahko kot strokovnjakinje naredijo za njih in kaj potrebujejo za svoje delo. Ljudje bodo to razumeli, politiki pa bodo morali upoštevati razum ljudi. 

Medicinske sestre in njihove predstavnice v nacionalnih združenjih, na ministrstvu za zdravje in zdravstvenem menedžmentu naj začnejo jasno, z dokazi podprto artikulirati videnje razvoja zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Dr. Brigita Skela Savič
Dr. Brigita Skela Savič
Osebni arhiv

Od njih se pričakuje:

- da zagovarjajo in zahtevajo dostopnost zdravstvenih storitev za vse državljane v strokovno sprejemljivem času.

- Kot strokovnjakinje, usmerjene v potrebe bolnih in ranljivih, naj spregovorijo o nujnosti ohranitve in nadgradnje sistema javnega zdravstvenega in socialnega varstva.

- Javno naj se zavzamejo, da področje zdravstva in sociale ne sme biti področje tržnega delovanja, temveč mora delovati po sistemu učinkovitega strokovnega upravljanja.

- Na eni strani morajo zahtevati več storitev za krepitev zdravja v družbi, več preventivnega in zdravstveno vzgojnega delovanja v vseh obdobjih življenja človeka, na drugi strani pa nenehno opozarjati na nujnost uvedbe dolgotrajne oskrbe za kronično bolne in ranljive.

- postanejo naj aktivne zagovornice nacionalnega neodvisnega sistema spremljanja in zagotavljanja kakovosti in varnosti v zdravstvu, saj so na tem področju naredile največ v Sloveniji. Uspehi na akreditacijskih presojah so predvsem rezultat njihovega sistematičnega pristopa.

- Za zagotavljanje kakovosti in varnosti pri izvajanju storitev zdravstvene nege morajo zahtevati mednarodno primerljive delovne pogoje dela in obremenitve ter oblikovanje novih delovnih mest, ki bodo medicinskim sestram omogočila horizontalno napredovanje in samostojno izvajanje naprednih storitev zdravstvene nege na vseh ravneh zdravstva. Tako kot vsaka stroka tudi zdravstvena nega potrebuje pogoje za klinično raziskovanje, ki ga mora omogočiti klinično okolje, kjer delujejo.

- V korist varnosti zdravstvene obravnave morajo medicinske sestre zahtevati dvig stopnje izobrazbe v zdravstveni negi na način, da ima 80 odstotkov izvajalcev zdravstvene nege visokošolsko izobrazbo in najmanj 20 odstotkov strokovni magisterij.

- Za vse tehnike zdravstvene nege, ki delajo del kompetenc diplomiranih medicinskih sester, naj zahtevajo njihovo šolanje na račun delodajalca.

- Potrebno je postaviti zahtevo, naj ministrstvo za zdravje v medpoklicne nacionalne razvojne in strateške skupine na področju razvoja in upravljanje zdravstvenega sistema nujno vključi tudi medicinske sestre in zahteva zagotovitev resursov in povečanje vpisnih mest na zdravstvene fakultete.

Nujna je tudi nacionalna kampanja promocije poklica, vertikalnih in horizontalnih možnosti napredovanja v poklicu in predstavitev ukrepov za zadržanje medicinskih sester v poklicu. 

S takšno držo do problemov v slovenskem zdravstvenem sistemu bi bile medicinske sestre še bolj na strani državljanov, na ta način bi izvajale poklicno avtonomijo na svojem področju dela in pomagale družbi pri premagovanju zdravstvene krize. Medicinske sestre morajo vedno biti na strani zdravih, bolnih in ranljivih. Le tako bodo dobile tudi strokovno in referenčno moč sooblikovanja zdravstvene politike v miru in zdravstvenih krizah. V nasprotnem primeru je lahko razumljeno, da njihovo stroko v javnosti zastopajo zdravniki in to bi lahko tako razumeli tudi državljani. 

Drage medicinske sestre, če vas ne povabijo za mizo, kjer se ustvarjajo pomembne odločitve o našem zdravstvu, stol k mizi prinesite same, v drugi roki pa imejte zbrane podatke, ki bodo osnova za razpravo in odločanje, torej dokaze. Pa srečno!

O avtorici:

Dr. Brigita Skela Savič je predstojnica katedre za zdravstvene vede in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, sodeluje tudi v doktorskem študiju javnega zdravja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V pedagoški in raziskovalni naziv je izvoljena na Univerzi na Primorskem. 

Mnenje avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.