Do državnozborskih volitev še:

Levi pol je najbolj nevaren samemu sebi #kolumna

Na levo-sredinskem polu, tej zmešnjavi novih in ugaslih strank, gibanj, političnih inženirjev, piarovskih agencij in fantazij o "stricih", morajo vedeti, da je tokrat na kocki res država – četudi bo zato treba žrtvovati kakšno funkcijo ali službo.

Avtor: Primož Cirman
sobota, 15. 1. 2022, 05:55


koalicija ustavnega loka, luka mesec, tanja fajon, alenka bratušek, marjan šarec
Stranke KUL so pred dilemo: ali bodo Robertu Golobu mirno prepustile del lastnih glasov zato, da on pobere še dodatne glasove neopredeljenih za bodočo koalicijo? Ali pa bodo SDS raje pomagale pri njegovem sesuvanju?
STA

Sredi Evrope obstaja država, v kateri bodo aprila prelomne parlamentarne volitve. Ljudje bodo odločali o usodi avtoritarnega režima, ki si podreja institucije in medije, se prepira z Brusljem glede vladavine prava in preliva milijone evrov državnega denarja v žepe prijateljev predsednika vlade. Medtem ko režim seje dvome v legitimnost volitev, si želi zmago zagotoviti s praznjenjem državnega proračuna za deljenje predvolilnih bonbončkov.

Gre seveda za Madžarsko, pri čemer vam ne gre zameriti, če ste za hip pomislili tudi na kakšno njeno sosedo. 12 let po tem, ko se je na čelo madžarske vlade vrnil Viktor Orban, namreč obstaja dokaj resna možnost, da sestopi z oblasti. Svojo priložnost je zaslutila opozicija, ki je po letih razdrobljenosti naposled združila moči. Pod isto zastavo so se znašli socialdemokrati, liberalci, zeleni, konservativci in desni nacionalisti. 

To je zavezništvo po sili razmer, ki terja velikanska odrekanja in stiskanje zob. Edini kandidat opozicije za predsednika vlade je Péter Márki-Zay, konservativni župan manjšega mesta ob meji s Srbijo in Romunijo. Več skupnega kot z liberalci ali levico ima z Orbanom. Márki-Zay namreč rad pove, da je razočarani nekdanji volivec Orbanove stranke Fidesz, s katero še vedno deli tudi nekatera njena stališča do homoseksualnosti. A na Madžarskem, ki je demokracija le še na papirju, so se Orbanovi nasprotniki že zdavnaj prenehali spraševati, kaj je lahko alternativa. Ko imaš na drugi strani strukturo, ki si je prilagodila meje volilnih okrajev, ki ima neomejen dostop do javnih medijev in ki zlorablja (para)državne finančne vire, volitve ne morejo biti drugega kot referendum za ali proti Orbanu. 

Slika Madžarske Viktorja Orbana: podrejanje institucij in medijev, prepiranje z Brusljem glede vladavine prava in prelivanje milijonov evrov državnega denarja v žepe prijateljev predsednika vlade.
Slika Madžarske Viktorja Orbana: podrejanje institucij in medijev, prepiranje z Brusljem glede vladavine prava in prelivanje milijonov evrov državnega denarja v žepe prijateljev predsednika vlade.
Facebook

Preberite še:
Kaj pa, če Janša ne bo priznal izida volitev? #kolumna

Misliti, da je Janša že izgubil, je norost

V Sloveniji je položaj opozicije pred vstopom v predvolilno tekmo precej boljši kot na Madžarskem. Janezu Janši je uspelo nemogoče, saj jo je po razpadu vlade Marjana Šarca spet poenotil. Domala vse ankete kažejo na njeno volilno zmago. Močan veter v hrbet ji dajejo tudi civilnodružbena gibanja, ki jih na desni v takšnem obsegu nimajo. 

V čem je torej problem? Zakaj v opoziciji kljub temu ne morejo biti mirni? Najprej zato, ker je danes Janša precej močnejši kot leta 2018, ko so stranke leve sredine prvič delale "sanitarni kordon" okrog SDS. Takrat je na volitve prihajal kot vodja opozicije. Afera s posojilom Dijane Đuđić je razkrila porodne krče pri spreminjanju ustroja financiranja stranke. Zdaj je Janša šef desne vlade, ki ima v rokah proračunske milijone za razdeljevanje predvolilnih daril in poslov, policijo, finančno upravo, urad za preprečevanje pranja denarja, RTV Slovenija, Telekom, Pošto Slovenije in druga državna podjetja. V Janšev medijski sistem prihajajo milijoni evrov denarja z Madžarske. 

Vse to mu daje vzvode za obračunavanje z nasprotniki, ki jih pred štirimi leti ni imel. Če želi ustvariti de facto izredne razmere, lahko to kadarkoli stori. Da se nekateri politiki opozicije že vidijo na položajih v bodoči vladi, je v tej situaciji norost. Že zdaj lahko zapišemo: če bo po kampanji, ki bo verjetno najbolj umazana do zdaj, na volitvah v parlamentu prišlo do pat položaja, enakega kot leta 1996, bo ob njemu servilnemu predsedniku republike končni zmagovalec Janša. 

Janez Janša ima v rokah policijo, finančno upravo in urad za preprečevanje pranja denarja.
Janez Janša ima v rokah policijo, finančno upravo in urad za preprečevanje pranja denarja.
Zajem zaslonske slike

Preberite še:
Skrivnost 12 milijonov z Madžarske za financiranje propagande SDS

Dve težavi, ki jih ima KUL

Druga težava za KUL je, da ob vseh zavezah, vloženih interpelacijah in sprejetih programskih ciljih ni storil zadnjega koraka – vnaprej izbral lastnega "spitzenkandidata" za predsednika vlade. Šarcu tega niso dovolili, ker so ga raje naredili za grešnega kozla, edinega krivega za razpad njegove vlade, prebite od zunaj in znotraj. Dogovor štirih strank, da položaj mandatarja dobi zmagovalec volitev, je minimalni kompromis, ki kaže na tleče nezaupanje med njimi. S tem je vlogo prvega "picka" za predsednico vlade dobila Tanjo Fajon. In tu nastopi čista matematična težava. 

KUL bi v resnici potreboval prepričljivo volilno zmago, ki bi morda zamajala tudi Janšev položaj hegemona na desnici, s tem pa olajšala povolilno "čiščenje" njegove zapuščine. Toda KUL lahko do takšne zmage ob mobilizaciji na desnici pride le, če bi uspel prepričati še vedno dokaj velik bazen neopredeljenih volivcev. Ti morda res nikoli ne bodo obkrožili SDS. A prav tako bodo vsaj dvakrat razmislili, ali si bodo vnovič zatisnili nos in šli v volilno kabino glasovati za "ne-Janšo". Ker je med njimi verjetno precej "sredinskih" volivcev nekdanje Cerarjeve SMC, je njihova dilema ob prvakinji socialnih demokratov, ki se ponuja kot mandatarska izbira, še toliko večja. 

Ena od možnih rešitev, kako lahko "ne-Janša" blok poveča skupni nabor volilnih glasov, je Robert Golob. Seveda pod pogojem, če bo v prihodnjih tednih dokončno vstopil v politično areno in pri tem obdržal trenutne odstotke iz anket. Na tej točki bodo stranke KUL spet pred dilemo: ali bodo Golobu mirno prepustile del lastnih glasov v zameno, da pobere še dodatne glasove neopredeljenih, ki bi okrepili skupno povolilno koalicijo? Ali pa bodo SDS raje pomagale pri njegovem sesuvanju?

S prihodom Goloba Socialnim demokratom grozi izguba statusa prvega na "ne-Janša" polu.
S prihodom Goloba Socialnim demokratom grozi izguba statusa prvega na "ne-Janša" polu.
Bobo

Preberite še:
Nova24TV zagnali z gotovino iz mreže za pranje denarja #dokumenti

Kaj bodo v SD storili z Golobom?

Skušnjava za to drugo možnost, torej napad na Goloba, je največja v SD. Ne le zaradi zgodb iz energetike, kjer je bila SD globoko vpeta v termo-lobi, Golob pa je delal za drugi, jedrski steber. S prihodom Goloba namreč tej stranki grozi izguba statusa prvega na "ne-Janša" polu. Pod nosom bi se morala obrisati za dodatne glasove, ki jih je do zdaj le zaradi tega razloga dobivala v anketah.

A KUL, Golob in vsi na levo-sredinskem polu, tej zmešnjavi novih in ugaslih strank, gibanj, političnih inženirjev, piarovskih agencij in fantazij o "stricih", morajo vedeti, da je tokrat na kocki res država – četudi bo zato treba žrtvovati kakšno funkcijo ali službo. Ob vsej nervozi je pakt o nenapadanju, po zgledu madžarske opozicije, zanje edina logična izbira, medsebojne "specialne vojne" pa neizbežna pot v propad. Vsi ti matozi, snežiči, urbanije, hojsi, mahniči in drugi liki so namreč le "trailer" grozljivke, ki morda šele sledi. Kdor sanja, da temu morda le ni tako, se bo 25. aprila zjutraj zbudil.

V drugi republiki.