Bilo je konec marca, ko je na mizo policistov v Novem mestu prišla anonimna prijava suma nezakonitega zakopavanja odpadkov. V kuverti so bile fotografije z območja centra za ravnanje za odpadki v okolici Krškega. Na njih je bilo mogoče videti sveže izkopano, več metrov globoko luknjo, v kateri so ležale večje količine nametanih odpadkov, deloma že prekritih z zemljino.
Človek, ki je posnel te fotografije, je očitno dobro vedel, kaj je videl. Lahko bi se kadarkoli obrnil stran, šel po svoje ali si rekel, da to pač ni njegov problem. Toda odločil se je drugače. Ne le, da je fotografije posnel. Očitno jih je celo poslal na policijo. Veliko je tvegal zato, da se pozneje ni zgodilo – nič.
Devet mesecev po nastanku teh fotografij namreč še vedno s stoodstotno gotovostjo ne vemo, ali je komunalno podjetje Kostak iz Krškega na skrivaj res zakopavalo velikanske količine odpadkov ali ne. Obstaja več resnih razlogov za sume, da je to počelo: od zelo nazornih fotografij do pričevanj več ljudi. Toda teh sumov v slabem letu dni nihče ni resneje ali sploh preveril. Ne policija, ne inšpektorat za okolje in energijo, še najmanj seveda odgovorni v samem Kostaku.
Bistvo: na eni strani imamo enega, morda več ljudi, ki so pokazali svoj državljanski pogum in zaupanje v institucije te države. Na drugi strani imamo te iste institucije, ki so to zaupanje zlorabile tako, da niso storile praktično ničesar. Ravno nasprotno: celo pomagale so pri tem, da se sume okoljskega kriminala zakoplje pod zemljo.
Preberite še:
Kriminalisti preiskujejo sume nezakonitega zakopavanja odpadkov v Krškem
Ko objavimo nove fotografije, v Krškem dobijo dovoljenje
Zato na kratko o dejstvih:
- novomeška policija več kot dva meseca po prejetju fotografij, ki nakazujejo na sume okoljskega kriminala, ni storila praktično ničesar. Nekje do konca maja je le zmogla prijavo posredovati inšpektoratu.
- še deset dni pozneje je v Kostakov center naposled prišla inšpektorica, ki je na območju s fotografij ugledala le še utrjeno površino. Iz zapisnika nadzora je razvidno, da je v spremstvu ljudi iz Kostaka opravila "vizualni pregled" - po fotografijah sodeč kar iz vozila.
- policija je zato preiskavo, ki je v resnici ni niti začela, hitro zaključila.
V vsem tem času je Kostak na tem območju že zgradil nov center. Ali uganete, kdaj mu je ministrstvo za naravne vire in prostor (vodi ga Jože Novak) odobrilo dovoljenje za poizkusno obratovanje? V sredo, pet dni nazaj. Prav na dan, ko smo objavili novo serijo fotografij. Iz teh je mogoče razbrati, da Kostak ob centru brez koncesije izkopava gramoz. Tega vozi v streljaj oddaljeno separacijo, kjer ta gramoz uradno koplje in prodaja.
Tu je še ena, za odgovorne očitno nepomembna podrobnost: del območja novega centra leži na občinskem zemljišču, na katerem ima Kostak služnost le za začasno hrambo goriva iz komunalnih odpadkov, ne pa tudi samih teh odpadkov.
Preberite še:
Ujeti na laži: ob smetišču posneli tovornjake, ki jih inšpekcija in policija nista našla #foto
Ne za odpadke, za milijone evrov gre
A ključna vprašanja ostajajo. Zakaj takšna nezainteresiranost, naklepna slepota institucij do trenutka, ko smo javno objavili fotografije?
Zakaj recimo v Kostaku takoj po objavi prvih fotografij niso sami sondirali terena, s čimer bi lahko takoj ovrgli sume, da bi kadarkoli zakopavali odpadke, kar so sicer javno zanikali? V čem je težava, saj je resnica, kot bi rekli v Dosjejih X, "tam spodaj"? Zakaj so raje, kot da bi sami najeli georadar, osebno napadli novinarja in za pomoč najeli vrsto let najvplivnejšega domačega lobista?
Najprej: odpadki so lahko tudi sijajen posel. Nekdo ti za tono odpadkov, ki konča v zbirnem centru, plača od 150 do 200 evrov. Matematika je preprosta: polna, pet metrov globoka luknja potencialno zakopanih odpadkov bi lastniku centra prinesla več milijonov evrov.
Pri tem ne gre prezreti, da je Kostak kot tak pomemben regionalni center moči. Njegova uradno največja lastnica je občina, a bo prej držalo, da je Kostak lastnik občine. Vrsto let je bil Kostak v interesni sferi SLS, pri čemer ima veliko prijateljev tudi v Ljubljani, ne glede na politični pol. Pred časom je Kostak prevzel podjetje, ki je na sodišču zaradi nelegalnega odlaganja komunalnega blata v Hočah, zdaj kupuje še vrhniški Kemis.
Javna skrivnost je, da je Kostaku v zadnjih letih večkrat pomagal Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor policije, ki si je kot poslovni svetovalec uspel zgraditi pravi mali imperij dragih stanovanj. Od tu naprej smo na polju špekulacij. Je tudi v teh povezavah mogoče najti razloge, da ima Kostak v očeh institucij očitno drugačen status kot običajni ljudje, ki si želijo graditi na lastnih parcelah? Ali tudi zato zdaj zadevo prevzema Nacionalni preiskovalni urad (NPU)?
Preberite še:
So v Posavju odpadke skrivaj zakopali v zemljo nad podtalnico? Objavljamo fotografije.
Nove fotografije: inšpektorica sume zakopavanja odpadkov preverjala iz avta. In policija?
Sistem, kjer pravila niso enaka za vse
V vsakem primeru je zgodba o fotografijah lep simbol tega, kaj se je v treh desetletjih zgodilo z našo državo.
Danes, ko bi vsi radi zgodovino pisali na novo, pozabljamo, da so imela pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije tudi ekološka gibanja. Ta so v 80. letih prejšnjega stoletja nastajala v generaciji, za katero so sistem, proti kateremu se je upirala, simbolizirali umazani zrak, industrijski onesnaževalci, devastirana območja, strupi v zemlji in vodi ...
Tudi to je bil razlog, da sta bili okoljska in prostorska zakonodaja mlade države dokaj strogi, področje pa vsaj na papirju zelo regulirano. A danes enaka pravila očitno ne veljajo za vse. Kdor želi zgraditi vetrno elektrarno, bo glede na izkušnje zelo verjetno obtičal nekje na pol poti v postopkih in iskanju soglasij. Kdor je v odličnih odnosih s kom od ministrov, bo brez težav na kmetijskem zemljišču postavil lakirnico avtomobilov.
Ali najnovejši primer: če imaš več deset koncesij in v Ljubljani gradiš stanovanja, se nihče ne bo pretirano potrudil preverjati prijav, ki ti očitajo kaj spornega. Nekdo je vedel, da se bo natanko to zgodilo.
In le tako se bodo tisti ljudje, ki jim je še mar, prijave naveličali pošiljati.
