Ko je junija lani začela delovati vlada Roberta Goloba, se je zdelo, da prihaja tudi čas obračuna z ekscesi nekdanje oblasti. Prepogosto se pozablja, da je šlo za obdobje številnih korupcijskih in drugih afer. Epidemija je bila zanjo dar z neba. V novejši slovenski politični zgodovini nikoli pred tem ni bilo mogoče tolikšnih količin javnega denarja domala brez nadzora uporabiti za lastne politične cilje ali preusmeriti v interesne "kanale".
Toda po letu dni je bilanca razčiščevanja slaba. Verjetno najbolj travmatično obdobje v zgodovini Slovenije počasi, a zanesljivo uhaja iz zgodovinskega spomina. Razlogov za to je več.
Najprej, tempo in narativo dogajanja v domači politiki še vedno narekuje SDS. Po volilnih in referendumskih porazih je spet obrnila ploščo. Vodilna stranka vlade, ki je porabila dobro milijardo evrov za nekritično deljenje covid dodatkov, zdaj naenkrat govori o fiskalni odgovornosti. Govori o zdravstveni reformi, medtem ko je sama skupaj v postelji z zdravniškimi baroni in nekaterimi največjimi dobavitelji.
Številne operativne težave, ki jih ima Golobova koalicija, menjave časovnic in podražitve življenjskih stroškov zaradi inflacije izkorišča za to, da se predstavlja kot edina stranka, kompetentna za vodenje vlade. Pri tem ji gre na roko tudi tradicionalni refleks leve sredine, prevladujoč v delu medijev, po katerem so v politiki pač "vsi isti". S tem se preteklo početje SDS še dodatno relativizira, ekscesi pa tonejo v pozabo.
Preberite še:
Kako je Snežičev financer želel priti do milijonov HSE iz BiH
"Junakom" prejšnjega mandata nič ne manjka
Medtem še nobena od afer iz obdobja 2020-2022 ni dočakala kazenskega postopka. Tri leta in štiri mesece po tem, ko je dal žvižgač Ivan Gale v javnost praktično vse dokumente o nabavi zaščitne opreme, je zadeva ventilatorji na tožilstvu. Ena od osumljenk je še leto dni ostala v nadzornem svetu velikega državnega podjetja.
Zelo dobro se godi tudi glavnim "junakom" prejšnjega mandata. Pred dnevi smo razkrili, da je Andrej Vizjak po odhodu iz politike kupil še za 75 tisoč evrov delnic Petrola. To ga je stalo 20 neto plač, ki jih je prejel kot minister za okolje, ne da bi mu pri tem ostal en evro za hrano in bencin. Paket delnic Petrola, ki ga ima v rokah, je skupaj vreden že 650.000 evrov.
Nihče se ne vpraša, kako je to mogoče. Enako kot pri Roku Snežiču, ki si gradi vilo v Mariboru. Odvetnik Franci Matoz, eden od največjih zmagovalcev prejšnjega mandata, kupuje nepremičnine in se ukvarja z različnimi posli. Aleš Hojs dela v državnem podjetju, Zdravko Počivalšek pa v Slovenijo uvaža delavce iz Azije.
Preberite še:
Janša na jahto zdravstvenega dobavitelja peljal tudi družino #foto
V Sloveniji je dovoljeno vse
Se spomnite afere Mavricij in skupnih dopustniških fotografij Janeza Janše z Božom Dimnikom, zdravstvenim dobaviteljem in lobistom? Zdaj se je izkazalo, da bo podjetje njegovega zeta državi še štiri leta dobavljalo cepivo proti gripi. To mu je le nekaj ur pred odhodom s položaja direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) omogočil Milan Krek.
Kaj pa 80 tisoč kemičnih svinčnikov, ki jih je država za predsedovanje EU kupila od Janševega brata? Ali zemljišča v Lendavi, ki ga je občina kupila od podjetja Janševega šefa Pošte Slovenije, na njem pa očitno nikoli ne bo stala večnamenska dvorana?
Medtem ko v Veliki Britaniji in številnih drugih državah preiskujejo okoliščine dogodkov in odločitev med epidemijo, smo si v Sloveniji to obdobje že izbrisali iz kolektivnega spomina. Nikogar več ne zanima, zakaj okuženih stanovalcev doma za starejše v Šmarju pri Jelšah niso želeli zdraviti v bolnišnici. Prav tako ne, zakaj ti domovi državnega denarja za vzpostavitev rdečih con niso dobili še pred izbruhom drugega vala, ampak šele pozneje.
Vse to krepi občutek, da smo država, ki ne pozna pojma odgovornosti. Ali drugače: da je v Sloveniji dovoljeno vse.
Preberite še:
Bivši minister Vizjak ima za 650 tisoč evrov delnic Petrola
Želeli do energetskih milijonov v BiH
Toda nekje bo vendarle treba potegniti črto – vsaj pri vprašanju nacionalne varnosti. Že iz tega, kar vemo do zdaj, je namreč jasno, da so se posamezne tuje države pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami odkrito vmešavale v dogajanje v Sloveniji.
Veliko je bilo tako že napisanega o propagandnem aparatu SDS, v katerega je madžarski kapital iz kroga Viktorja Orbana vložil več kot pet milijonov evrov. Gre za denar, ki ga ne boste našli v nobenem poročilu o financiranju volilne kampanje.
Nove razsežnosti dobivajo tudi politične in poslovne operacije, ki so jih med Slovenijo in Republiko srbsko vodili Rok Snežič in prijatelji.
Del teh so bili očitno tudi energetski milijoni, povezani z zahtevkom državnega Holdinga slovenske elektrarne (HSE) do Bosne in Hercegovine zaradi slovenskih vlaganj v Termoelektrarno Ugljevik. Ni skrivnost, da si je Milorad Dodik, ki je z Janšo in Orbanom spletel zelo dobre osebne odnose, v tej zadevi želel dogovor, ki bi HSE prikrajšal za stotine milijonov evrov. V Slovenijo je poslal posrednika, ki je seveda zgolj po naključju Snežičev prijatelj in financer.
Kako je potekala "operacija Šolak"
Preberite še:
Pakt Vučić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Naročilo iz Vučićeve Srbije
A najdlje pri vsem skupaj so šli na uradu za preprečevanje pranja denarja. V zadnjih mesecih smo tako razkrili več primerov, ki nakazujejo, da se je ta institucija pred volitvami spremenila v nekakšen "supermarket" za nezakonito pridobivanje vseh vrst podatkov o posameznikih, ki niso bili po volji tedanji oblasti.
Simbol tega je brskanje Janševih ljudi po bančnih računih škofa Andreja Sajeta. Toda po množičnosti oseb, ki jih je urad vzel pod lupo, daleč najbolj izstopa preiskava proti srbskemu medijskemu mogotcu Draganu Šolaku. V njej je urad "odprl" še srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, posamezne vodilne može slovenskih medijev, več kot sto ostalih državljanov in podjetij ...
Več indicev in okoliščin, predvsem že domala panično iskanje kakršnih koli obremenilnih podatkov krepi sume, da je dejansko šlo za naročilo, opravljeno po dogovoru z oblastmi v Srbiji. Iz te države so tri mesece pozneje v Slovenijo prišli tudi dokumenti, ki naj bi na zadnjem predvolilnem soočenju obremenili Goloba. Dostavili so jih ljudje, ki jih je nastavil Aleksandar Vučić.
Kje je bila v mesecih pred volitvami Sova?
Na tej točki si zato velja zastaviti naslednje vprašanje: kaj je o tako silovitih političnih, kapitalskih in obveščevalnih silnicah, ki so pred volitvami v Slovenijo ob aktivni asistenci takratne oblasti vdirale iz Beograda, Banjaluke in Budimpešte vedela institucija, ki bi jih morala zaznati, nanje opozarjati in jih pomagati preprečevati?
Je Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) kogarkoli obveščala o "operaciji Šolak", namenjeni izgonu tega milijarderja iz Slovenije, kjer zadnja leta živi, in tihih energetskih dogovorih z Republiko srbsko? Je vsaj poizkusila ščititi varnostne interese države ali pa se je pragmatično podredila takratni vladajoči politiki?
Kaj je torej pred lanskimi volitvami počela Sova?
