V vladi Janeza Janše bo morda že v prihodnjih dneh prišlo do prvih večjih sprememb. Po informacijah iz več virov namreč Zdravko Počivalšek razmišlja o odstopu s položaja ministra za gospodarstvo. To možnost naj bi Počivalšek resno preigraval po tem, ko je vrste Stranke modernega centra (SMC) v ponedeljek zapustil Gregor Židan in odšel v poslansko skupino SD.
Pod vprašajem je tudi usoda ministra za zdravje Tomaža Gantarja. To odpira kombinacije za menjavo ministrskih resorjev med strankami koalicije in nove politične premike. V opoziciji so spet vse glasnejše ideje o projektni vladi, ki bi jo vodil tehnični mandatar. Najbolj si jo želijo v Stranki Alenke Bratušek (SAB) in delu Socialnih demokratov (SD), kjer vse bolj raste spoznanje, da bi morala stranka na volitve iti z novim predsednikom.
Bo Počivalšek res odstopil?
O možnem odstopu Zdravka Počivalška se v političnih krogih govori že od izbruha afere z zaščitno opremo. Toda prvaku SMC hrbet ščiti predsednik vlade Janez Janša. Ob razkritjih, da so bili v te posle vpleteni tudi posamezniki iz SDS, tako ne preseneča, da je vez Janša-Počivalšek vse močnejša. Vidna je bila že pri koalicijski blokadi parlamentarne preiskovalne komisije o poslih z opremo, ki bi jo vodila opozicija. Tej je ostala le interpelacija proti Počivalšku, za katero ji v tem trenutku ne bi uspelo zbrati dovolj glasov.
Zakaj torej Počivalšek kljub temu razmišlja o odstopu? Glavni razlog so zadnja dogajanja v SMC. Posamezniki iz vrha SMC se zavedajo, da je stranka talec afere maske in s tem tudi Počivalška. Preigravajo se različni scenariji. Otežuje jih kopnenje števila poslancev, saj se špekulira o novih prestopih. Po odhodu Gregorja Židana je koalicija ostala pri zgolj 46 poslancih, zaradi česar je vedno bolj odvisna od podpore Slovenske nacionalne stranke (SNS) in "cenika" Zmaga Jelinčiča.
Počivalšek bi z vrnitvijo v državni zbor iz poslanskih klopi izrinil Gregorja Židana. S tem bi pokvaril račune SD in nekoliko okrepil koalicijsko večino. Prav tako bi lažje nadzoroval dogajanja v poslanski skupini SMC in jo ohranjal v koaliciji.
Toda to je le eden od razlogov, zakaj bi njegov odstop zelo ustrezal Janši. Umik Počivalška bi namreč njegovo vlado vsaj deloma razbremenil pritiska iz najodmevnejše afere v tem mandatu. To bo sicer težko, ker posle z opremo že preiskuje več državnih institucij (policija in specializirano državno tožilstvo, državna revizijska komisija, KPK, računsko sodišče). Tudi moč SMC v vladi bi bila manjša brez njenega predsednika.
Preberite še:
SDS z Rokom Snežičem v boj za državne milijarde
Počivalšek je želel nabave, Janša se je s tem strinjal
Odločilni dnevi za Tomaža Gantarja
Za zdaj ni jasno, kdo bi Počivalška v tem primeru nasledil na položaju ministra za gospodarstvo, ki ga zaseda že šesto leto. Po nekaterih informacijah je sam Počivalšek v zadnjih dneh pri nekaterih gospodarstvenikih preverjal, ali bi jih zanimala ta funkcija. Najresnejši kandidat bi bil verjetno Igor Zorčič, aktualni predsednik državnega zbora, ki mu odhod v vlado ni bil pogodu že ob sestavljanju Janševe koalicije, saj je zavrnil položaj ministra za pravosodje.
V tem primeru ni mogoče izključiti možnih zamenjav resorjev med strankami. SMC ima po novem le še enega poslanca več od NSi, ki ima eno ministrsko mesto manj. Že v nedeljo smo razkrili, da se v političnih kuloarjih vse glasneje govori tudi o zamenjavi ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Več virov nam je potrdilo, da je odnos med Janšo in Gantarjem v vladi že od začetka epidemije napet. Za zdaj najresnejša kandidatka za njegovo naslednico naj bi bila Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
To posledično pomeni, da bi resor za zdravje iz rok DeSUS prešel pod okrilje SDS. Upokojenska stranka, ki jo vodi Aleksandra Pivec, bi dobila v zameno katerega od drugih resorjev in/ali vodenje urada za demografijo. Njegovo ustanovitev je zahtevala ob vstopu v Janševo koalicijo.
Ključno vprašanje je še vedno, ali in na kakšen način bo odšel Gantar. Če bo njegov odhod zahteval Janša, tega zagotovo ne bodo dobro sprejeli v DeSUS, kjer ima Gantar še vedno veliko podporo.
Preberite še:
Bo to nova ministrica za zdravje?
Čigava ujetnica je Aleksandra Pivec?
Dejan Židan si kupuje čas pred "uro resnice"
Medtem v vrstah opozicije spet kroži ideja o tehnični oziroma projektni vladi. Slovenijo bi vodila do predčasnih volitev, ki bi sledile najpozneje po predsedovanju EU v prvi polovici prihodnjega leta. Oblikovalo bi jo pet nekdanjih koalicijskih partneric v vladi Marjana Šarca (LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS) skupaj z Levico oziroma NSi, vodil pa tehnični mandatar. Kot eden od možnih se omenja nekdanji minister za okolje Jure Leben.
Po naših informacijah je pobuda za projektno vlado prišla od nekaterih imen, ki so imela v zadnjem desetletju in pol pomembno vlogo na levosredinskem polu. Javno jo podpirata Alenka Bratušek in predsednik SD Dejan Židan. Še pred časom naj bi Bratuškova Janši dajala signale, da je v njegovo vlado pripravljena vstopiti. Zdaj zagovarja čimprejšnjo konstruktivno nezaupnico vladi. To verjetno pomeni, da Janša zdaj stavi na zvestobo DeSUS, največjega političnega konkurenta Bratuškove.
Motivi Dejana Židana so drugi. Ni skrivnost, da se v SD krepijo razprave in razmišljanja o njegovi zamenjavi. SD ima v opoziciji vidne težave. "Treba bo ugotoviti, ali je težava sporočilo ali sporočevalec," nam je dejal eden od pomembnejših članov stranke.
Tudi ankete kažejo, da SD v dveh mesecih Janševe vlade ni uspelo doseči primata v opoziciji, saj ga še vedno drži nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec – tudi ali predvsem po zaslugi Janševih napadov. Morebitna projektna vlada bi Dejanu Židanu kupila nekaj časa do "ure resnice" v stranki, ki odkrito razmišlja o alternativah (Tanji Fajon, Milanu Brglezu, Marti Kos ...).
Drugi Židanov načrt je (bil) vezan na okrepitev poslanske skupine s prestopniki iz SMC. Če bi imela SD večje število poslancev od LMŠ, bi bil namreč sam eden od kandidatov za vodenje začasne projektne vlade.
Preberite še:
Kaj je cilj Janše po ekspresnem prevzemu represije?
Tehnična vlada – zadnji avtogol leve sredine?
A na poti do projektne vlade stoji več, verjetno previsokih ovir. Najmanj dve stranki, ki bi po načrtih sodelovali v tej vladi (LMŠ in Levica), si želita čimprejšnjih volitev. Dve (SMC, DeSUS) ali celo tri (NSi) so še vedno v Janševi vladi.
Tudi konkretnejši dogovori bi bili verjetno zelo težavni. Pod istim dežnikom bi namreč morale sodelovati stranke Šarčeve koalicije, ki je šele pred štirimi meseci razpadla tudi zaradi izrazitih nesoglasij med njimi. Nekatere rane iz tistega časa se še niso zacelile. Vprašanje je, ali bi se lahko sploh poenotile pri izbiri tehničnega mandatarja in če, kakšna bi bila sploh njegova realna moč.
Daleč največji argumenti, zakaj je takšna vlada obsojena na žalosten konec, so povezani s samo naravo te ideje. Gre za nov "ne-Janša" projekt, ki za sabo nima nobenih vsebinskih temeljev, ampak prej kadrovske in verjetno poslovne motive. Izhaja iz zgrešene predpostavke, da bodo volivci nagradili še tretje "zlaganje kock" v tem sklicu državnega zbora. Temelji na reinkarnaciji nekdanje manjšinske vlade, ki bo spet odvisna od "cenikov".
Z novim iskanjem čudežnega rešitelja se skuša prikriti dejstvo, da kadrovska in idejna ponudba na levi sredini gledano skozi celoto še nikoli v zgodovini ni bila slabša.
Kot taka bi bila projektna vlada v načrtovani obliki največje darilo Janezu Janši pred volitvami. Vladala bi v razmerah največje ekonomske krize po osamosvojitvi, s čimer bi bila že sama po sebi največja grožnja levi sredini za uresničitev scenarija, ki so ga na Madžarskem doživeli leta 2010. Takrat so do tedaj vladajoči socialisti, obremenjeni s korupcijskimi in drugimi aferami, osvojili le slabo petino glasov, Orbanov Fidesz pa je po relativno slabi udeležbi v drugem krogu sam osvojil absolutno večino.
