SDS z Rokom Snežičem v boj za državne milijarde

Kdo bo obvladoval več milijard evrov državnega premoženja – SDS ali DeSUS? In kakšno vlogo v tem spopadu ima eden največjih davčnih dolžnikov pri nas?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 18. 5. 2020, 05:55


rok snežič
Janez Janša in Rok Snežič skupaj na zabavi v Mariboru.
Zajem zaslonske slike

Rok Snežič je pred dnevi priznal, da je dober prijatelj in svetovalec predsednika vlade Janeza Janše. Danes razkrivamo, da ima Snežič pomembno vlogo pri načrtih SDS okrog ustanovitve državnega demografskega sklada. Gre za projekt, ki bi lahko vladajoči stranki omogočal nadzorovanje več milijard evrov vrednega premoženja države. 

Ideja o oblikovanju demografskega sklada ni nova. Prebivalstvo Slovenije se tako kot v večini drugih razvitih držav stara. Število delovno aktivnih, ki financirajo pokojninsko blagajno, se zmanjšuje, povečuje pa število upokojencev, ki iz nje črpajo denar. Luknja v pokojninski blagajni se zato povečuje.

Denar za bodoče upokojence bi zato zagotovil demografski sklad, na katerega bi država prenesla pomembne naložbe. Projekt je neuspešno načrtovalo že več vlad. Vse so zgled videle na Norveškem – v tamkajšnjem demografskem skladu, ki ima za okrog tisoč milijard evrov premoženja. 

Kdo bo glavni – SDS ali DeSUS?

V DeSUS so z ustanovitvijo demografskega sklada pogojevali vstop v Janševo vlado. Zdaj zahtevajo uresničitev te obljube. Toda v ozadju gre za politično merjenje moči s SDS za obvladovanje državnih podjetij in njihovega denarnega toka.

Kdo bo glavni – SDS ali DeSUS?
Kdo bo glavni – SDS ali DeSUS?
STA

Po naših informacijah je med DeSUS in SDS že prišlo do razhajanj glede prihodnje ureditve demografskega sklada:

- V DeSUS vztrajajo, da bi vanj preoblikovali Kapitalsko družbo (Kad). Nanjo bi prenesli ključne državne naložbe: Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Krka, Luka Koper, energetska podjetja in Modro zavarovalnico. Ostala državna podjetja bi še naprej upravljal Slovenski državni holding (SDH), sedanji krovni upravljavec državnega premoženja. 

- V SDS imajo drugačne načrte. Demografski sklad bi bil "super državni holding", ki bi držal roko nad SDH, Kadom in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znano kot slabo banko. Kdor bi obvladoval demografski sklad, bi imel v tem primeru popolni nadzor nad celotnim državnim premoženjem. S tem bi imel odprto pot do imenovanja nadzornikov in uprav v podjetjih.

Rok Snežič – ključni svetovalec Janeza Janše

V SDS na projektu demografskega sklada že nekaj časa dela posebna skupina. V njej ima po naših informacijah pomembno vlogo Rok Snežič. Gre za enega največjih davčnih dolžnikov pri nas, ki ga preiskujejo organi več držav. Že od leta 2017 je v sodni preiskavi zaradi suma kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in overitve lažne vsebine v njegovem osebnem stečaju. Lani pa ga je državna preiskovalna agencija BiH tamkajšnjemu tožilstvu ovadila zaradi suma utaje za 2,4 milijona evrov davkov. 

Snežič je že prejšnji teden potrdil, da svetuje Janši na področju davčne politike. Do zdaj se vsaj javno ni ukvarjal s pokojninskimi sistemi ali upravljanjem državnega premoženja. Pri vprašanju demografskega sklada je bil do zdaj iz SDS v ospredju Marko Pogačnik, ki se v zadnjih tednih omenja kot kandidat za predsednika uprave te institucije. 

Rok Snežič je eden največjih davčnih dolžnikov pri nas, ki ga preiskujejo organi več držav.
Rok Snežič je eden največjih davčnih dolžnikov pri nas, ki ga preiskujejo organi več držav.
/

Snežičevo sodelovanje v delovni skupini je tako nov dokaz, da je samooklicani doktor davčnih utaj tesno vpet v najožji krog predsednika vlade. O tem se je v politično-gospodarskem zakulisju govorilo že dlje časa. Več virov nam je v zadnjih dveh letih zatrjevalo, da Snežič v slovenski poslovni skupnosti zbira denar za financiranje SDS in njenih medijev, a jih uradno ni bilo mogoče potrditi.

Ko dobi vprašanja, Snežič grozi z ovadbami in mediji SDS

Na Roka Snežiča smo se obrnili z vprašanji o njegovem svetovanju Janezu Janši in vlogi pri projektu demografskega sklada, vendar nanje ni želel odgovarjati.

Povedal je, da je zoper nas "vložil že osmo (8) kazensko ovadbo v tem letu preko svojega odvetnika zaradi žaljive obdolžitve in razžalitve, ter blatenja mojega dobrega imena in časti. Tako, da boste na sodišču imeli priložnost zastavljati vprašanja in dobivati odgovore". "Prav tako pa boste naslednji teden v nevtralnih medijih (ki jih ne upravljajo komunisti) lahko prebrali kazensko ovadbo vloženo zoper tri 'kvazi' novinarje!" je dodal.

Zaupnik Pivčeve čaka na "jackpot"

Medtem gredo SDS na roke tudi trenja v DeSUS. Tam je bil projekt demografskega sklada v zadnjih letih v pristojnosti Saša Geržine, zdaj že nekdanjega podpredsednika stranke, ki je imel v njej velik vpliv. 

Toda po januarskem kongresu, ki je z vrha odnesel Karla Erjavca, so se razmerja moči v DeSUS spremenila. Geržine in drugih Erjavčevih ljudi, pristojnih za demografski sklad, ni več v vrhu stranke. Ključni mož nove predsednice Aleksandre Pivec pri demografskem skladu je Andrej Prebil, nekdanji član izvršnega odbora DUTB, ki je položaj zapustil po izbruhu afere z zemljiščem v Logatcu

Pivčeva odnosa s Prebilom ne komentira. Prebil, sicer tesen zaupnik Pivčeve, je neuradno glavni kandidat stranke za vodenje sklada. A te načrte bodo zelo verjetno preprečili v SDS. Ne le zato, ker bodo želeli na čelo sklada postaviti svojega človeka, ampak ker Prebil za vrh stranke in del koalicije ni sprejemljiv. Pred dvema tednoma tako Pivčevi ni uspelo Prebila potisniti na seznam novih članov nadzornega sveta Elesa. 

Ključni mož predsednice DeSUS Aleksandre Pivec pri demografskem skladu je Andrej Prebil.
Ključni mož predsednice DeSUS Aleksandre Pivec pri demografskem skladu je Andrej Prebil.
/

Najbolj kritično bo leta 2050

V vmesnem času bo skrb za financiranje pokojninske blagajne potisnjena na stran. Razmere v njej bodo sicer najbolj kritične okoli leta 2050. Do takrat naj bi se število delovno aktivnih (starih od 15 do 64 let) zmanjšalo z 1,34 milijona na 1,12 milijona, medtem ko naj bi se število starejših od 65 let povečalo s 540 tisoč na 870 tisoč, kažejo zadnji podatki Evropskega statističnega urada. 

To pomeni, da bi na vsakega upokojenca prišle 1,3 delovno aktivne osebe. Ob upoštevanju brezposelnosti bi bilo število obeh skupin že nevarno blizu. Pokojninska blagajna, v katero se letno steka okoli milijarda evrov proračunskega denarja, bi do leta 2050 potrebovala dodatni najmanj dve milijardi evrov sredstev, če država do takrat ne bi izpeljala pokojninske reforme.

Te težave je država v zadnjem desetletju in pol skušala reševati z uvedbo drugega pokojninskega stebra, podaljševanjem delovne dobe in priseljevanjem. Med možnimi viri se je omenjalo različne koncesnine, del novega davka na nepremičnine, prispevek za demografsko izravnavo, dohodke od premoženja države in celo vodni sklad, v katerega se stekajo koncesnine od vod, a bo ta namenjen financiranju infrastrukture.

Za pokojninsko rezervo je namenjen tudi 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav. S posebnim zakonom so jih trajno prenesli na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), z njimi pa upravlja Kapitalska družba. Toda vse to naj bi bilo premalo, da bi preprečili zniževanje pokojnin.

Katere pomembne državne družbe bi lahko končale v demografskem skladu in koliko te ustvarjajo denarnega toka, ki ga lahko porabijo za nove naložbe in druga izplačila.

(Podatki so za lansko leto, razen v primeru družb Gen Energija in Pošta Slovenije, kjer so za leto 2018.)

Skupina Krka

Lastništvo države: 27 odstotkov

Denarni tok iz poslovanja (EBITDA): 385,4 mio evrov

Naložbe: 112,6 mio evrov

Skupina Telekom Slovenije

Lastništvo države: 72 odstotkov

Denarni tok: 205,4 mio evrov

Investicije: 167,8 mio evrov

Skupina Zavarovalnica Triglav

Lastništvo države: 62 odstotkov

Čisti dobiček: 83,8 mio evrov

Investicije: 16 mio evrov

Luka Koper

Lastništvo države: 67 odstotkov

Denarni tok: 73 mio evrov

Investicije: 40 mio evrov

Skupina Petrol

Lastništvo države: 32 odstotkov

Denarni tok: 196 mio evrov

Investicije: 124 mio evrov

Zavarovalna skupina Sava

Lastništvo države: 32 odstotkov

Čisti dobiček: 50 mio evrov

Investicije: 11 mio evrov

Družba za avtoceste (Dars)

Lastništvo države: 100 odstotkov

Denarni tok: 422 mio evrov

Investicije: 132 mio evrov

Skupina GEN Energija

Lastništvo države: 100 odstotkov

Denarni tok: 87 mio evrov

Investicije: 60 mio evrov

Skupina Pošta Slovenije

Lastništvo države: 100 odstotkov

Denarni tok: 25,5 mio evrov

Investicije: 27 mio evrov