Kadrovski cunami ali nujno čiščenje? #kolumna

Koliko zaposlitev v zadnjih mesecih mandata nekdanje vlade je bilo politično motiviranih in koliko dejansko potrebnih, je vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakega davkoplačevalca.

Avtor: Ford Perfect
nedelja, 12. 6. 2022, 05:55


kadrovski cunami
Imenovala jih je Janševa vlada, zamenjala jih bo Golobova. Na fotografiji od leve proti desni: Damjan Žugelj, Milan Krek, Anton Olaj in Petra Grah Lazar.
Bobo/STA

Pomlad nam je prinesla otoplitev, ta je prinesla lastovke. Prinesla je tudi volitve, te pa novo vlado. Po rekordno hitri sestavi nove izvršne veje oblasti (je Lojze Peterle že čestital Robertu Golobu, kot je obljubil?) je ta nemudoma začela izvrševati svoje poslanstvo - menjavo starega z novim.

Seveda je sledil preverljivi vik in krik, kako gre za kadrovski cunami, za neupravičeno rabo javnega denarja, za menjavo strokovnih kadrov s političnimi nastavljenci in vse ostalo, s čimer nas običajno zasipajo običajni osumljenci. V poplavi trditev, dejstev in nasprotujočih si mnenj hitro izgubimo sled in ne vemo, kaj je res in kaj ne. Zatorej si vzemimo minutko ali dve in si osvežimo spomine, katere kadre se sploh menja.

Nova vlada je zamenjala Antona Olaja kot generalnega direktorja policije. Anton Olaj je v svojem mandatu postal znan posebej s tem, da je nad mirne protestnike pošiljal policijske specialce in jih škropil s solzivcem. V njegovem vrhunsko strokovnem repertoarju so tudi stroge kazni za rogljiček na stopnicah pred cerkvijo in branje ustave pred parlamentom. Branje ustave pred Kremljem dovoljuje celo Rusija, ki sicer ni znana kot velika zagovornica svobode govora.

aleš-hojs, franc-kangler, policija
Antona Olaja (desno) si bomo zapomnili po podrejanju policije politiki in razbijanju protestov s solzivcem.
Policija

Preberite še:
Janšistična hobotnica, ki bi se nažirala iz naših žepov #kolumna

Strokovnjaki, ki to niso

Nova vlada je v procesu menjave Milana "število okužb upada, a je vidna tudi rast" Kreka, čigar največji prispevek k javnemu zdravju v času mandata direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bil porast hudomušnih šal, ki v resnici niso bile nič drugega kot citati njegovih izjav. Smeh je pol zdravja, pravijo, zato ne moremo reči, da od njega ni bilo nobene koristi. 

Ena izmed zamenjav je bil Damjan Žugelj, direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki je pod njegovim vodstvom očitno pridobival obremenilne informacije proti političnim nasprotnikom. Brali smo o zloglasni "sobi T", kjer naj bi se zbirali tajni podatki. Če vsaj pol tega drži, gre pravzaprav za podobno taktiko, kot jo že leta učinkovito uporablja Komunistična Partija Kitajske za napade na politične oporečnike. O Kitajski lahko zapišemo marsikaj, toda spoštovanja vladavine prava in demokracije jim res ne moremo očitati.

Še ena od menjav bo vodja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). V roke ga je dobila visoko strokovna in usposobljena Petra Grah Lazar, ki sicer ni izpolnjevala niti minimalnih predpisanih pogojev za to delovno mesto in zaradi katere je bilo potrebno razpis ponoviti. V drugo je bilo nujno temeljito olajšati pogoje za zasedbo delovnega mesta, da bi lahko upravičili zaposlitev vrhunske strokovnjakinje, ki prej ni izpolnjevala minimalnih kriterijev strokovnosti.

milan-krek
Milan Krek, ki je bil politično nastavljen, opozarja, da ga hoče nova vlada zamenjati iz političnih razlogov.
STA

Preberite še:
Padle maske državotvornosti #kolumna

Množične zaposlitve in napredovanja

Nova vlada je pridobila seznam javnih uslužbencev, ki so jih povišali ali na novo zaposlili med 1. marcem 2020 in 1. junijem 2022. Prejšnja vlada je v času od volitev do prevzema poslov nove vlade (30 dni) razpisala več kot 300 novih zaposlitev v javnem sektorju, vse z izredno kratkimi roki prijave in izbora. Kaj malo verjetno je, da se je v Sloveniji ravno v začetku maja 2022 v javnem sektorju postala očitna velikanska kadrovska luknja, ki jo je bilo nujno zapolniti še pred poletjem. Koliko teh zaposlitev je bilo politično motiviranih in koliko dejansko potrebnih, je vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakega davkoplačevalca. Te zaposlitve bomo namreč plačevali še leta in desetletja, pa naj jih država potrebuje ali ne.

Ko torej tako beremo o kadrovskem cunamiju, imejmo v glavi, da gre morda res za pravi plimni val, ki bo odplaknil nekatere nameščence in naplavil druge. Toda resnično se zdi nemogoče, da bodo naplavine slabše od tega, kar bo val odnesel.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.