Zakaj je Matoz kadrovanje v policiji prepustil Kanglerju #komentar

Franci Matoz ima eno skrb manj. Zeleno luč, da lahko opravlja funkcijo ministra za notranje zadeve, mu je namreč pred dnevi prižgal nihče drug kot komisija za preprečevanje korupcije (KPK). To je, saj veste, tista institucija, ki jo želi SDS čimprej ukiniti. Gre za eno tistih »sodišč«, ki jih vladajoča stranka »ne priznava«. 

Za kaj je šlo? Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS, je bil imenovan za notranjega ministra v vladi, ki jo vodi njegov dolgoletni klient. Pri tem je kot lastnik odvetniške družbe, ki svoje stranke zastopa v kazenskih postopkih, torej tudi med hišnimi preiskavami, ki jih izvaja policija, prevzel resor, ki ima pristojnost nad to isto policijo.  

Konflikt interesov? Nikakor ne, je odločila KPK. Zakaj ne? Ker predsednik vlade pri imenovanju Matoza »ni imel odločevalske vloge«. Prav ste razumeli: Matoz je lahko minister, ker so ga uradno imenovali poslanci SDS in njenih koalicijskih partneric, ne pa premier, ki je bil »le« predlagatelj. Zdaj veste, bi rekel Marcel. 

Iz dveh zadev, ki ju je vodila KPK (Matoz in Tatjana Bobnar), lahko torej potegnemo naslednji sklep. V Sloveniji lahko predsednik vlade za notranjega ministra postavi svojega odvetnika, le SMS sporočil mu ne sme pošiljati ali z njim kakorkoli drugače komunicirati. Janša lahko tako le upa, da ga Matoz, ko bo šlo za kakšno kadrovsko imenovanje, ne bo prijavil KPK.

Preberite še:
Bivša šefica NPU bo ena glavnih pri Matozu, ta posloval z njenim možem

Policijo vodijo trije bivši šefi mariborske policijske uprave

Šalo na stran, v času, ko se v Sloveniji ukvarjamo z vročino, proslavami, zastavami na pročeljih javnih ustanov in zdaj še uvajanjem nove kitice himne, se daleč od oči javnosti končuje prva faza kadrovskih zamenjav nove vlade v nekaterih ključnih državnih institucijah. 

V minulih dneh smo tako dobili novo ekipo na vrhu policije. Danijel Lorbek, ki ga je nova vlada Janeza Janše na prvi seji imenovala za generalnega direktorja policije, je dobil dva namestnika: Donalda Rusa in Bena Megliča. Po odhodu Darka Muženiča pa je nov začasni direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) postal Borut Franca. 

Hitro lahko ugotovimo, da imajo vse te menjave eno skupno točko. Člane nove vodilne trojke na čelu slovenske policije namreč povezuje dejstvo, da so vsi v zadnjih letih vodili Policijsko upravo Maribor. Lorbek je bil na tem položaju najdlje, med letoma 2009 in 2019, Rus jo je vodil med 2021 in 2023, nato ga je nasledil Meglič. 

Trije ljudje, ki vodijo slovensko policijo, so torej v zadnjih 17 letih skupaj kar 15 let vodili policijo v Mariboru, kjer je tudi Borut Franca preživel del svoje poklicne kariere. 

Preberite še:
Zakaj gre Kangler k Janši? Ker mu je zmanjkalo denarja.

Kangler in Lorbek sta nekoč tolkla drug po drugem

Gre za naključje? Nikakor ne. Jasno je namreč, kdo v vrhu notranjega ministrstva prihaja iz Maribora in komu je Matoz prepustil ukvarjanje s policijo. To je Franc Kangler, nekdanji mariborski župan, zdaj pa državni sekretar, pravzaprav kar mož številka dve na notranjem ministrstvu. 

Kanglerjevo kadriranje na policiji velja presojati z dveh vidikov. Prvi je njegov odnos z Danijelom Lorbkom, ki se je v zadnjih letih spremenil iz hladnega v toplega.

Za osvežitev spomina: Lorbek je mariborsko policijsko upravo vodil tudi v času vstaj proti Kanglerju leta 2012. Takrat je bila policija tarča številnih očitkov, da je na protestih pri branjenju Kanglerja pred protestniki prekoračila pooblastila. Lorbku je takrat stopil v bran tudi tedanji notranji minister Vinko Gorenak, ki prihaja iz SDS. 

Toda po Lorbku je kmalu zatem udaril kar sam Kangler. Razlog: serija odmevnih kriminalističnih preiskav proti mariborskemu županu, ki je po dogovoru z Janšo istega leta odstopil s položaja. Še pred tem je Kangler kazensko ovadil Lorbka, ki se je Kanglerju javno postavil po robu. Očital mu je, da z ovadbami izvaja pritisk na kriminaliste in da »bo čas pokazal, kdo je imel v tem primeru prav«. 

Preberite še:
Pustite nam 1991 pri miru. Ne hranite nas z butastimi miti. #komentar

Ali Franc Kangler postaja minister v senci?

Ker se nobena od teh ovadb ni končala s pravnomočno obsodbo, je Kangler razumel, da je imel prav on. In enako to očitno po novem razume tudi Lorbek, ki ga je tretja Janševa vlada postavila za šefa uniformirane policije, na tem položaju pa je vodil tudi »obrambo« pred protivladnimi protesti jeseni 2021. 

Pred dnevi je tako Lorbek za Dnevnik dejal, da »imata s Kanglerjem profesionalen odnos«. In Kanglerjeve ovadbe, ki jih je nekoč videl kot pritisk? Lorbek jih po novem dojema le še kot »pravico do uporabe pravnih sredstev, ki jo ima v tej državi vsakdo«.

Drugi vidik kadrovanj na policiji je vprašanje, zakaj jih je Matoz prepustil Kanglerju. Vse bolj namreč postaja očitno, da Kangler ob Božu Predaliču in Denisu Zobariču, nekdanjem partnerju v Matozovi odvetniški pisarni, ni zgolj eden od državnih sekretarjev, ampak postaja nekakšen minister v senci.  

Razlaga, ki jo je najpogosteje slišati v neuradnih krogih, gre nekako takole. Ne policija, prednostni fokus Francija Matoza v tem mandatu naj bi bila javna uprava, natančneje upravne enote, ki odločajo o gradbenih in drugih dovoljenjih. Informacije o tem, kaj se dogaja znotraj policije, naj bi si Matoz v svojem kabinetu že »pokril« s Petro Grah Lazar, nekdanjo direktorico NPU, ki je nekaj dni po imenovanju o vložitvi kazenske ovadbe proti Mateju Toninu obvestila njegovega dolgoletnega političnega sopotnika Valentina Hajdinjaka.

Preberite še:
Na čelo NPU prijateljica Roka Snežiča

Institucije prevzemajo kadri s Štajerske 

Toda pri vsem skupaj je zanimivo, da iz Maribora oziroma Štajerske prihajajo tudi nekateri novi vodilni v institucijah, ki v postopkih tesno sodelujejo s policijo. 

Novi začasni prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) Dušan Šafarič, ki ga je vlada imenovala prejšnji teden, je do zdaj delal na finančni upravi (Furs) v Mariboru. Tam je bil namestnik direktorja Marka Horvata, ki naj bi po nekaterih informacijah letos jeseni s podporo SDS kandidiral za župana občine Lenart. 

Že prvi dan nove vlade pa je novega direktorja dobil tudi Furs, kjer je Petra Gruma zamenjal Janko Preac, dosedanji prvi mož finančnega urada na Ptuju. 

Na tej točki nas lahko odnese v špekulacije. Recimo: zelo dobro je znano, kdo je verjetno najbolj znan obravnavanec Fursa na območju Maribora. A nesporno je, da tako izrazite prevlade enega geografskega območja v policiji in drugih institucijah praktično nikoli še nismo videli. In zelo hitro bo jasno, ali in kakšni so morebitni nameni v ozadju.