"Zlo zmaga, če dobri ne storijo ničesar." - Edmond Burke (pisec govorov Johna F. Kennedya)
Deveta sezona šova "Amerika ima predsednika" je pred sklepnim dejanjem. Naslednji teden v torek, v sredo po našem času, bodo predvajali veliki finale, kjer bomo končno izvedeli, kdo bo naslednja štiri leta vodil prvo vojaško velesilo sveta.
Gre za posebno obliko šova, ki ga oblikujejo tudi gledalci in pred njimi je težka odločitev. Na eni strani je vidno senilni starejši mož, ki mu čez mesec dni grozi dosmrtni zapor zaradi poslovne goljufije. Na drugi strani je skoraj dvajset let mlajša državna tožilka iz Kalifornije, trenutna podpredsednica. Favorita za zmago po anketah ni, borba je povsem izenačena.
Iz gole previdnosti ubogajo njegove ukaze
Gledalcem pri tej izredno težki odločitvi včasih pomaga tudi kdo iz režije. Mediji in slavne osebnosti v tem šovu nedvomno igrajo veliko vlogo in lahko sugerirajo publiki, za katerega kandidata naj se odloči. Lisičje novice (FOX 'news') na primer odkrito podpirajovidno senilnega starejšega moža, najbogatejši človek na svetu Elon Musk je zanj oblekel minico in pom-pome ter skakal po odru.
Toda na drugi strani je prišlo do premika, kot ga v zgodovini šova ne pomnijo. Lastnik časnika Washington Post, drugi najbogatejši človek na svetu Jeff Bezos, je novinarjem prepovedal javno objaviti, koga podpirajo. Praktično čez noč je časopis izgubil tretjino uredniškega odbora in petino naročnikov, toda odločitev lastnika stoji.
Gre za fenomen, ki mu politični strokovnjaki rečejo "preventivno uboganje". Ko pride v bližino oblasti avtoritarec, ki bo poteptal vse, ki so mu stali na poti, se nekateri ustrašijo in iz gole previdnosti raje ravnajo, kot da je že na oblasti. Preventivno ubogajo njegove ukaze in izvajajo samocenzuro. Ne iz strahu, kaj se bo zgodilo, ampak iz strahu, kaj se lahko zgodi. S tem mu v boju za oblast seveda pomagajo.
Preberite še:
Trumpovi psi na žaru in hrčki na buzari. Politika laži iz ZDA nam je bliže, kot mislimo.
Preventivna ubogljivost nam je dala Putina, Erdogana in Orbana
Bodimo realni. Če bi oba kandidata obravnavali enakovredno, bi se vsi spraševali, ali je Trumpa dobro pustiti samega v sobi, saj bi se lahko poškodoval. Na enem od predvolilnih intervjujev je zavrnil odgovore na vnaprej pripravljena vprašanja in se raje 40 minut pozibaval k glasbi. Ko se mu je na nekem zborovanju pokvaril mikrofon, je več kot četrt ure brezciljno postaval pred mikrofonom in ni vedel, kaj bi. Ko se je nekaj podobnega zgodilo Bidnu, so ga mediji živega raztrgali. Pri Trumpu so namesto tega raje najeli komika, ki je približno deset milijonov Portoričanov, državljanov ZDA, označil za "smeti".
Glavna šibkost politikov, ki ne zlorabljajo svoje oblasti, je, da ne grizejo nazaj. Jeff Bezos se ne boji zmage Kamale Harris, ker ve, da se mu ne bo maščevala za igračkanje s prihodnostjo države. Toda boji se zmage Trumpa, zato ga uboga, čeprav mu ta hip ne more nič in čeprav bi njegovih sto milijard dolarjev moralo zadoščati celo za odvetnika. Ta vzorec najdemo povsod, kjer vidimo spopad med avtoritarizmom in demokracijo: avtoritarci snamejo boksarske rokavice, demokratom se zaveže roke na hrbtu. Temu potem rečejo pošten spopad in naj zmaga najboljši.
Tako delovanje je vedno in povsod prineslo propad. Preventivna ubogljivost nam je dala Putina, Erdogana in Orbana, lahko nam da ponovno iteracijo Trumpa in še koga v Evropi. Slovenija je država brez zgodovinskega spomina v znatni meri prav zato, ker vedno znova damo novo priložnost tistim, ki so v preteklosti sejali kaos in razdor med ljudmi, sedaj pa nas snubijo z obljubami o "sodelovanju" in "spoštovanju".
Preberite še:
Svoboda govora je zanje svetinja. Dokler jim ni več všeč, kar slišijo.
Politikom očitajmo grehe do njihove upokojitve
V enakovrednem spopadu idej bi morali nujno upoštevati, za kaj in za koga se je kdo zavzemal v preteklosti. Politiku, ki je začel ali nadaljeval nasedli projekt TEŠ6, moramo to očitati do njegove upokojitve in umika iz javnega življenja. Njegovemu strankarskemu kolegu, ki je na oblasti javno zagovarjal pohod samovolje in izključevanja, zdaj pa nas nagovarja k sodelovanju, moramo to očitati in ga pozvati, naj razloži, kdaj in zakaj je spremenil svoje mnenje. Če tega ne naredi, moramo volivcem to predstaviti in ga soditi po dejanjih, ne bo besedah, ki jih izreka sedaj.
Ljudje se ne spremenimo čez noč in brez povoda, za ostre obrate je potrebno imeti razlago. Brez tega nas čaka šov vseh šovov tudi pri nas, ki nam lahko tlakuje pot v pogubo.
Ko se pogovarjamo o tem, zakaj v dveh letih nismo reformirali sistema, ki ga nihče ni reformiral 20 ali 30 let, moramo vedeti, da je varneje stati na strani tistih, ki tega že prej niso storili. Ali pa tistih, ki bi vse rešili tako, da bi ljudi tepli s palicami.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
