Boj za kavcijski sistem: ko se za zelenimi nevladniki skrivajo interesi industrije

Od letošnjega poletja je v parlamentarni proceduri predlog zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač. Ta bi pomenil, da bi potrošniki v trgovinah ob nakupih pijač plačali kavcijo, ki bi jo dobili nazaj, če bi vrnili prazne plastenke in pločevinke. 

Poročali smo že, da gre za rešitev, ki jo v Sloveniji najbolj podpirata pijačarska industrija in društvo Eko Krog, naklonjeni pa so ji tudi na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Bojan Kumer. Toda v ozadju prizadevanj za kavcijski sistem je očitno tudi lobiranje podjetij in organizacij, ki bi imele od njegove uvedbe neposredne finančne koristi.

V uredništvu necenzurirano.si smo namreč pridobili podatke, da delovanje nevladne organizacije Eko Krog že več let financira platforma Reloop. Gre za neprofitno organizacijo iz Bruslja, ki se zavzema za spodbujanje krožnega gospodarstva, zlasti na področju embalaže. Da jih financira Reloop, so nam potrdili tudi v Eko Krogu.

Bistvo: med podporniki, ki omogočajo delovanje Reloopa, je mogoče najti več organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo avtomatov za kavcijski sistem, v posameznih državah pa te sisteme celo upravljajo.

Kateri poslovni interesi, povezani z uvajanjem kavcijskih sistemov po Evropi, se torej skrivajo v ozadju bruseljske organizacije? In kaj o tem pravijo v Eko Krogu in Reloopu?

Preberite še:
Bodo pri Kumru tujim pijačarjem dali večmilijonsko darilo, ki ga bomo plačali vsi?

V Eko Krogu potrdili, da jih financira Reloop

Razprava o tem, ali bi v Sloveniji morali uvesti kavcijski sistem, traja že več let. V teh razpravah v pomembni meri sodeluje tudi Eko Krog, ki ga od leta 2021 vodi Jure Vetršek. 

Pri zavzemanju za uvedbo kavcijskega sistema za steklenice in plastenke v Eko Krogu pogosto navajajo argumentacijo in podatke platforme Reloop, med drugim o tržnih deležih povratne embalaže v Sloveniji. Eko Krog je bil tudi del "koalicije" nevladnih organizacij, industrije in civilne družbe, ki jo je Reloop oblikoval pri lobiranju za lansko sprejetje evropske uredbe o embalaži (PPWR). 

Ne le, da Reloop in Eko Krog tesno sodelujeta, bruseljska platforma to društvo tudi financira. To so nam potrdili tudi v Eko Krogu. "Projektno sodelujemo s platformo Reloop, financiranje z njihove strani ne pokrije niti polnega dela enega človeka," so nam pojasnili. 

A to se očitno dogaja že dlje časa. Na vpogled smo namreč dobili elektronsko korespondenco med zbornico komunalnega gospodarstva, ki je eden največjih nasprotnikov uvedbe kavcijskega sistema, in Eko Krogom iz julija 2023. Šlo je za razpravo o dejanskih stroških uvedbe kavcijskega sistema. V enem od sporočil je tako Jutršek zapisal, da se aktivnosti Eko Kroga "skladno z zakonodajo financirajo iz različnih virov: članarina, dohodnina, donacije, dotacije". "Med temi viri je tudi platforma Reloop," je zapisal Jutršek.

Preberite še:
Šef javnega podjetja, ki kopiči nepremičnine, si je kupil tudi jahto

Za Reloopom tudi norveški velikan, ki že deluje v Sloveniji

Kot že omenjeno, je platforma Reloop neprofitna organizacija s sedežem v Bruslju. Glavnino njenih prihodkov predstavljajo donacije, denar pa prejemajo tudi od drugih virov. Kdo so njihovi financerji, ne razkrivajo. Toda med "podporniki", ki jih javno navajajo, so zastopniki pijačarjev, torej proizvajalcev in veletrgovcev, upravljalci in zagovorniki kavcijskih sistemov, proizvajalci kavcijskih avtomatov ... 

Pod črto: gre za podjetja in organizacije, ki jim je uvajanje kavcijskih sistemov po Evropi v finančnem interesu.

Med temi je na primer norveški velikan Tomra, proizvajalec kavcijskih avtomatov, ki sodeluje pri vseh najnovejših uvedbah kavcijskih sistemov v Evropi: v Latviji, Romuniji, na Slovaškem Irskem, Madžarskem ... 

Norvežani delujejo tudi v Sloveniji. V naši državi jih zastopa podjetje Kropf, ki je imelo lani 300 tisoč evrov prihodkov in 36 tisoč evrov dobička. Za primerjavo. Podjetje v lasti Tomre na Hrvaškem, kjer že poznajo kavcijski sistem, je imelo lani več kot štiri milijone evrov prihodkov. 

Preberite še:
Vizjak ustvarja kralja smeti

"Naše delo temelji izključno na našem poslanstvu"

V času prejšnje vlade, marca 2022, ob čakanju na nov zakon o varstvu okolja, je podjetje Kropf s trgovsko verigo Spar začelo testni projekt ločenega zbiranja nepovratnih plastenk in pločevink. Prokuristko podjetja Bernardo Kropf najdemo tudi med nadzorniki podjetja Slopak, ki je v lasti pijačarjev in trgovcev v tuji lasti. 

Med javno navedenimi "podporniki" Reloopa sta poleg Tomre še dva proizvajalca kavcijskih avtomatov: nizozemski Envipco in nemški Sielaff. Gre za tri največje igralce na trgu, ki skupaj ustvarijo več kot 1,5 milijarde evrov letnih prihodkov.

Omenimo še avstrijsko podjetje Borealis, ki se ukvarja z recikliranjem plastike. Njen večinski lastnik je OMV, preostalo pa je v lasti Abu Dhabi National Oil Company, enega največjih državnih naftnih in plinskih podjetij na svetu. Še nedolgo nazaj je bila "podpornik" Reloopa tudi izraelska korporacija Asofta, ki upravlja s kavcijskim sistemom v tej državi.

Na več naših vprašanj so nam v Reloopu odgovorili, da "so podatki o naših podpornih, sodelujočih organizacijah, partnerjih itd. prosto dostopne na naši spletni strani". Med drugim nas je zanimalo, ali povezanost s podjetji, ki jim je v poslovnem interesu uvedba kavcijskega sistema, vpliva na njihove politike, lobiranja in druge aktivnosti. 

"Kot vse neprofitne organizacije, se zanašamo na velikodušno podporo naših financerjev. Vendar pa naše delo temelji izključno na našem poslanstvu: spodbujati politike in sisteme, ki omogočajo krožno gospodarstvo, ter zagotavljati prihodnost, v kateri bodo naše naravne surovine ostale surovine," je mogoče prebrati na Reloopovi spletni strani. 

Kavcijski sistem je velika priložnost za zaslužke

Eko Krog je imel v lanskem letu 31 tisoč evrov prihodkov. Iz javnih virov so prejeli dobrih pet tisoč evrov, večinoma na račun prejetega dela dohodnine za donacije. 

"Opravljamo delo, ki bi ga v resnici morala država, pri tem pa ne porabljamo davkoplačevalskega denarja. Reloop je strokovna in ugledna mednarodna organizacija, ki ima pet različnih programov, med katerimi je tudi krožno gospodarstvo. Kot opazovalci so akreditirani pri programu Združenih narodov za okolje in uradno sodelujejo pri pogajanjih glede pogodbe ZN o plastiki. Svetujejo vladam, mednarodnim organizacijam, fundacijam, nevladnim organizacijam, embalažni industriji itd." so pojasnili v Eko Krogu. 

A ključno vprašanje ostaja: v kolikšni meri misijo Reloopa v Sloveniji in drugod poganja lobistični denar? Nesporno dejstvo namreč je, da kavcijski sistem pomeni tudi veliko priložnost za zaslužke. 

Ko bo potrošnik želel kupiti pločevinko ali plastenko pijače, bo moral plačati kavcijo. To bo lahko dobil nazaj, če bo ob naslednjem obisku trgovine s seboj prinesel rabljeno pločevinko ali plastenko, ki jo bo moral identificirati v posebnem avtomatu.

Sistem, ki bi pijačarjem prinašal milijone

Toda kaj se zgodi, če potrošnik ob nakupu pijače s seboj ne bo prinesel rabljene pločevinke ali plastenke? V tem primeru bo kavcijo obdržal trgovec. Eno od temeljnih pravil tega sistema namreč je, da ga dejansko financirajo kavcije, ki jih ljudje ne dobijo nazaj. Podatki iz Latvije kažejo, da tam brez vračila ostaja 15 odstotkov vseh kavcij. Četudi gre za zelo nizek odstotek, ki je drugod višji, to v denarju letno pomeni približno 5,5 milijona evrov.

Ta denar gre v kavcijskem sistemu tistemu, ki od trgovcev prevzame vrnjene plastenke in pločevinke. Kot je javno napovedal predsednik uprave Radenske in združenja industrije pijač Marian Šefčovič, s tem denarjem v Sloveniji ne bi upravljala država, ampak zasebno podjetje v lasti proizvajalcev pijač in trgovcev. 

"Upravljavca sistema ustanovijo proizvajalci pijač in trgovci, okoljske nevladne organizacije pri ustanovitvi in delovanju nimajo nobene vloge. Na evropskem trgu je prisotnih vsaj 20 proizvajalcev vračilnih avtomatov. Kakšni in čigavi bodo stali v naših trgovinah oziroma kakšna in čigava bo informacijska tehnologija, nas ne zanima, odločitev o tem bo izključno na strani proizvajalcev pijač in trgovcev, ne naša," odgovarjajo v Eko Krogu. 

Kaj kažejo izkušnje drugih evropskih držav?

Zagovorniki poudarjajo, da imajo kavcijski sistemi, ki jih ponekod v Evropi poznajo že več desetletij, več okoljskih prednosti. Pri teh navajajo več kvalitetnega ločenega zbiranja, manj smetenja, sežiga odpadkov in nevarnih emisij.

Medtem zbornica komunalnega gospodarstva, trgovinska zbornica, mali trgovci, gostinci in drugi opozarjajo, da že obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže deluje zelo dobro. Slovenija je danes med najuspešnejšimi državami v EU pri recikliranju plastične odpadne embalaže. Na tej lestvici je pred 10 državami, ki že imajo kavcijski sistem. Po ocenah zbornice bi uvedba tega sistema povprečnemu gospodinjstvu letno prinesla 230 evrov dodatnih stroškov.

Med državami, ki so že uvedle kavcijski sistem in tudi zaradi tega dosegajo najvišje deleže pobrane odpadne embalaže, prednjačijo skandinavske in nekatere baltske dežele ter Nemčija.

V Reloopu kot vzorčne primere, kjer je po uvedbi kavcijskega sistema prišlo do znatnega izboljšanja stanja, izpostavljajo Slovaško in Litvo, kjer presegajo 80-odstotne deleže zbrane embalaže. A je potrebno poudariti, da so tam prej beležili le okoli 50-odstotne deleže. V Sloveniji že sedaj, brez kavcijskega sistema, po podatkih Reloopa zberemo kar 75 odstotkov odpadne embalaže. Torej praktično enako kot države s kavcijskim sistemom, pri čemer bi njegova uvedba v Sloveniji po nekaterih ocenih stala do 50 milijonov evrov. 

V Romuniji, kjer so kavcijski sistem uvedli leta 2023, se je medtem delež zvišal s 50 na le 55 odstotkov.