Zato bi se morali bati Orbana in njegovih pomagačev

Zakaj odkrito nasprotovanje mednarodnemu sporazumu, ki je omogočil združitev Prekmurja s preostalimi deli slovenskega ozemlja, postaja madžarska državna politika?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
torek, 18. 2. 2020, 05:55


86695155_10157860848386093_854939220525973504_o
Viktor Orban je v nagovoru sporazum iz Trianona označil za "smrtno kazen" Madžarski.
Facebook

V nedeljo je Madžare nagovoril predsednik njihove vlade Viktor Orban. Med opisovanjem dosežkov svoje vladavine jih je spomnil na prihajajočo stoto obletnico mednarodnega sporazuma v palači Trianon v francoskem Versaillesu. Madžarski je po prvi svetovni vojni odvzel dve tretjini ozemlja, med drugim tudi Prekmurje. Pogodbo je označil za "smrtno kazen", namenjeno Madžarom. 

Uradna slovenska politika se v dveh dneh ni odzvala na Orbanov govor. Molk je težko razumeti, ker gre za neposredno poseganje v ozemeljsko celovitost Slovenije. S pogodbo v Trianonu se je namreč Prekmurje, ki ga je že leta 1919 zasedla vojska takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), dokončno združilo z ostalim slovenskim ozemljem. Današnja madžarsko-slovenska meja izhaja iz Trianona, ki je stopil v veljavo julija 1921.

V čem je Tajani drugačen od Orbana?

Pred natanko letom dni je bilo drugače. Ko je takrat predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani na spominski slovesnosti za žrtve fojb v Bazovici govor zaključil z vzklikom, "naj živita italijanska Istra in italijanska Dalmacija", je to sprožilo ostre odzive v Sloveniji.

Tedanji predsednik Evropskega parlamenta je pred letom dni vzklikal "naj živita italijanska Istra in italijanska Dalmacija".
Tedanji predsednik Evropskega parlamenta je pred letom dni vzklikal "naj živita italijanska Istra in italijanska Dalmacija".
STA

Predsednik republike Borut Pahor je zaskrbljenost izrazil v pismu italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli. "Zgodovinski revizionizem brez primere. Fašizem je bil dejstvo in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda," je poudaril predsednik vlade Marjan Šarec. Ministrstvo za zunanje zadeve pa je v Tajanijevem govoru videlo "poizkus enostranske in selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov na obmejnem prostoru Slovenije in Italije, ki niso v duhu evropskih vrednot". 

Tudi pri Orbanovem nedeljskem govoru je šlo za "zgodovinski revizionizem brez primere" in "poizkus selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov, ki niso v duhu evropskih vrednosti". Zakaj je torej uradna Slovenija tiho?

Trianon – madžarska nacionalna travma

Trianon je bil del paketa sporazumov, ki so jih zmagovalke prve svetovne vojne (Velika Britanija, Francija, Italija in druge države) po Pariški mirovni konferenci ločeno podpisovale s poraženkami: Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko, ki sta tvorili jedro nekdanje Avstro-Ogrske, Bolgarijo in Turčijo. Določil je meje današnje Madžarske. S sporazumom je izgubila območja današnje Romunije, Srbije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Zunaj matične države je ostalo 3,3 milijona Madžarov. 

Madžarska je s Trianonom izgubila dve tretjini ozemlja. 3,3 milijona Madžarov je ostalo na drugi strani madžarskih meja.
Madžarska je s Trianonom izgubila dve tretjini ozemlja. 3,3 milijona Madžarov je ostalo na drugi strani madžarskih meja.
posnetek zaslona

Gre za največjo nacionalno travmo v zgodovini sodobne Madžarske. "Trianon je zelo pomemben za madžarsko nacionalno identiteto. V nekdanji Kraljevini Madžarski, razredno hierarhični, napol fevdalni in multietnični državi, se je s politiko ukvarjal le majhen odstotek prebivalstva. V novi madžarski državi pride do nacionalizacije prebivalstva. Radikalni mistični nacionalizem se je hranil s Trianonom," pojasnjuje zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič s Srednjeevropske univerze.

"To je postala vsenacionalna travma. Občutek krivice je bil močan. Kompaktna območja Madžarov so se znašla v tujih državah," dodaja.

Orban in Horthy verjameta v eno domovino 

Pred drugo svetovno vojno, v času avtoritarnega režima regenta Miklosa Horthyja, so madžarske zastave na državnih institucijah zaradi Trianona visele na pol droga. Orban do tega obdobja v zadnjih letih ne skriva simpatij. 

Leta 2017 je Horthyja, ki je Madžarsko vodil do kapitulacije v drugi svetovni vojni, med katero je okupirala nekatera nekdanja ozemlja (tudi Prekmurje), označil za narodnega junaka. "Če me vprašate, kako smo lahko obstali v teh sto letih, je odgovor kratek stavek, ki nam je pomagal tudi v zadnjih desetih letih: 'Verjamem v eno domovino'," je v nedeljo dejal Orban. Gre za stavek iz pesmi, ki se je v madžarskih šolah recitirala v času Horthyjevega režima.

Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je po govoru Viktorja Orbana zavrnil očitke, da ima težnje po tujem ozemlju, saj da si le želijo ponovno velike Madžarske v demografskem, gospodarskem in okoljskem smislu.

"Po drugi svetovni vojni, v času sovjetskega komunizma, je bil Trianon na Madžarskem tabu, ki so ga nadomestili s socialističnimi klišeji," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič. Po padcu komunizma pa se je "sindrom Trianon", kot ga imenujejo analitiki, začel krepiti. Če so ga sprva izkoriščali radikalni nacionalisti, ga je že v začetku stoletja prevzel Orban, ki je v Madžarih, živečih v drugih državah, videl pomemben del volilne baze. Od leta 2011, ko se je začelo sedanje obdobje Orbanove vladavine, lahko zaprosijo za dvojno državljanstvo.

Zemljevidi velike Madžarske

Orbanov "mehak revizionizem" v zadnjih letih postaja vse trši. Krepi se skupaj z njegovim oddaljevanjem od EU. Trianon, ki ga je Orban v govoru omenjal prvič v zadnjih letih, tako postaja ideološko jedro madžarskega "suverenizma", s katerim se Orban upira zunanjim sovražnikom: Bruslju, "globalni svetovni vladi" Georga Sorosa, liberalni demokraciji ... 

100 metrov dolg podzemni spomenik bo stal pred parlamentom in bo prikazoval imena vseh madžarskih mest iz leta 1913, vključno s tistimi, izgubljenimi leta 1920.

Junija lani, na dan obletnice Trianona, je Orbanova pisarna za mednarodne komunikacije na družabnem omrežju Twitter objavila zemljevid velike Madžarske. "Odvzeto nam je bilo dve tretjini države," je pripisala k sliki. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je objavo obsodilo. Orban je decembra lani na svojem profilu na Facebooku objavil fotografijo sestanka predsedstva vladajoče stranke Fidesz pod enakim zemljevidom. 

V madžarskih provladnih medijih se vsake toliko časa pojavijo lažne novice, da bo sporazum iz Trianona ob stoletnici prenehal veljati. To seveda ne drži, saj mirovne pogodbe niso časovno omejene, prav tako jih ni možno odpovedati. Maja letos, tik pred stoto obletnico Trianona, bo Budimpešta dobila sto metrov dolg spomenik. Na njem bodo imena 12.000 mest in vasi nekdanjega madžarskega kraljestva, torej tudi Murska Sobota, Lendava, Zagreb, Reka, Novi Sad, Bratislava  ...

Financira manjšine in sodeluje z desnimi strankami

Zakaj Orban to počne? Pomemben motiv je notranjepolitične narave. Orban nastopa kot politik, ki je Madžarsko vrnil na prava pota. Zgodovino prikraja lastnim interesom. S "posvojitvijo" Horthyja je odvzel ikono skrajno desni stranki Jobbik. Kip Imreja Nagyja, voditelja madžarske vstaje proti Sovjetom leta 1956, je umaknil iz središča Budimpešte, ker se tesneje povezuje z Moskvo. 

Sestanek vodstva madžarske vladajoče stranke Fidesz pod zemljevidom velike Madžarske.
Sestanek vodstva madžarske vladajoče stranke Fidesz pod zemljevidom velike Madžarske.
Viktor Orban

"Ko so na mizi nacionalne teme, vedno zmaguje desnica. S podelitvijo državljanstva pripadnikom manjšine v tujini si je povečal volilno bazo. Orban ne razmišlja o priključitvi južne Slovaške, ampak želi tam krepiti svoj vpliv. V tujini Orban vedno deluje po dveh tirih. Z obilnimi finančnimi vlaganji si politično podreja manjšine, ki so bile prej bolj vezane na matične države. Hkrati pa v teh državah sklepa zavezništva z desnimi strankami," poudarja Lisjak Gabrijelčič. 

"Trianon ni bilo le orodje desnice. Celo mnogi nekdanji demokratični aktivisti na Madžarskem so nekoč podpirali revidiranje Trianona. Toda Orbanov režim poudarja najbolj reakcionarni del trianonskega konsenza. Podpira najbolj desničarske in profašistoidne elemente," opozarja sogovornik.

"Kaj je Slovenija v zadnjih letih storila za Prekmurje?"

Kako bi se torej morala odzvati Slovenija? "Če nimaš dolgoročne politike in si prespal, kar se je dogajalo v zadnjih letih, si težko verodostojen," odgovarja Lisjak Gabrijelčič. Pri tem je spomnil na evropsko poslanko LMŠ Ireno Jovevo, ki med volilno kampanjo ni vedela, kaj je Trianon. 

"Slovenska politika bi morala protestirati že ob napovedi gradnje spomenika v Budimpešti. Toda kaj je na drugi strani v zadnjih letih storila za Prekmurje? Logično je, da bo nekdo, ki pride v regijo z denarjem, tam pridobil vpliv. Pravo vprašanje torej je, zakaj slovenska država zanemarja pomen obmejnih regionalnih središč na območjih, ki po naravi gravitirajo čez mejo," meni Lisjak Gabrijelčič.

Orban je v nedeljskem govoru omenil tudi Slovenijo – med državami, s katerimi je Madžarska po njegovih besedah "našla stično točko in je sposobna širokega sodelovanja ter sklepanja zavezništva z njimi". V tem zavezništvu bi imela vlogo povezovalca Madžarska. "Zgodovina je srednjeevropskim narodom ponovno dala priložnost, da na osnovi lastnih nacionalnih interesov zgradimo novo zavezništvo, kar nam omogoča, da se branimo pred grožnjami tako z Vzhoda kot Zahoda," je poudaril Orban.

Vprašanje je le, zakaj bi si kdo v Sloveniji želel zavezništva s politikom, ki vedno bolj odkrito problematizira del njene državne meje.