Manj kot pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami se vrstijo zamenjave na vrhu državnih podjetij in javnih institucij. Zdaj je na vrsti javni zavod Triglavski narodni park (TNP), edini slovenski narodni park, ki zajema skoraj 84.000 hektarjev veliko območje v Julijskih alpah. Na javni razpis za direktorja se je prijavilo šest kandidatov, med njimi tudi dosedanji direktor Janez Rakar. Toda minister za okolje in prostor Andrej Vizjak se je odločil za drugega kandidata – pravnika Tita Potočnika.
Potočnik velja za kader SDS. V kvoti te stranke je letos poleti postal predsednik nadzornega sveta družbe Plinhold, edine lastnice Plinovodov, ki jo obvladuje država in upravlja s slovenskim prenosnim omrežjem. Pri vzponu na ta položaj je Potočniku pomagal Bogomir Vnučec, državni svetnik iz Radovljice, sicer dolgoletni član SDS. O predlogu za Potočnikovo imenovanje bo naslednji teden razpravljal svet javnega zavoda, ki ga vodi Bojan Dejak z ministrstva za okolje, a njegovo mnenje za ministrstvo že nekaj časa ni več obvezujoče. Potrditi ga bo morala le vlada.
Preberite še:
Nova bajna pogodba za Vizjakovega prijatelja in hišnega svetovalca
Vodenje parka prinaša državne milijone
Dosedanji direktor Rakar vodi Triglavski narodni park od leta 2018. Njegovemu imenovanju so že takrat nasprotovali v SDS, saj je bil Rakar član DeSUS. Toda z njim se je končalo pet let trajajoče obdobje, v katerem Triglavski narodni park ni imel direktorja s polnimi pooblastili. Med svojim mandatom naj bi spletel dobre vezi z lokalnim prebivalstvom, saj velja za osebo, ki prisega na dialog.
Zakaj je ministrstvo ocenilo, da je Tit Potočnik boljša rešitev za vodenje Triglavskega narodnega parka, za zdaj ni jasno. Potočnik se je na razpis prijavil s programom, ki je v veliki večini prepis obstoječih dokumentov za upravljanje parka. V njem Potočnik daleč največ prostora namenja okrepitvi sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na območju parka. V programu je mogoče prebrati, da je nepotrebne objekte na območju parka treba prodati, ostale objekte na območju parka pa vzdrževati.
A pri tem velja poudariti, da je javni zavod sredi izvajanja desetletnega programa, v okviru katerega bo država vanj vložila 89 milijonov evrov. Prav tako bo Potočnik izbira ministra, ki že od začetka mandata ne skriva želje po rahljanju okoljske zakonodaje. Osnovni cilj in namen Triglavskega narodnega parka, ki obsega štiri odstotke slovenskega ozemlja, je sicer ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje avtohtonega rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov ter značilnosti neživega sveta. Do kadrovske menjave na vrhu javnega zavoda prihaja prav v času, ko ta praznuje 40. obletnico ustanovitve.
Preberite še:
"Zoran Stevanović nas je silil, da plačamo več tisoč evrov"
Na Hypu delal s Stevanovićem, podjetja pošiljal v stečaj
Tit Potočnik je v svoji karieri zamenjal že vrsto služb in dejavnosti. V zadnjih letih se je ukvarjal s pravnim svetovanjem, gradbeništvom, organiziranjem dela in prodajo naftnih derivatov. Med letoma 2011 in 2013 je na Hypo Leasingu, ki je bil takrat še v lasti Hypo banke, vodil oddelek izterjave. Tam je bil nadrejen Zoranu Stevanoviću, organizatorju protestov proti pogojev PCT. Kot smo že poročali, naj bi takratna ekipa na Hypo Leasingu zgradila mrežo, v katero so bili vpleteni zunanji izterjevalci, varnostne službe, cenilci, preprodajalci vozil in posamezni člani vodstva. Po pritožbah več strank, ki jim je Hypo zasedel vozila in jih nato prodal po zelo nizki ceni, zaradi česar je dolžnikom še vedno ostal dolg, so v Hypo Leasingu uvedli notranjo preiskavo. Kakšne so bile ugotovitve, ni znano. V istem času pa sta družbo zapustila tako Potočnik kot Stevanović.
Nato je postal lastnik podjetja Tus Ena, ki je s prodajo naftnih derivatov ustvarilo rekordnih več kot šest milijonov evrov prihodkov. Leto pozneje je imel Tus Ena 4,5 milijona evrov prometa in nekaj deset tisoč evrov dobička. Kmalu zatem so se začele finančne težave, Potočnik pa se je odločil za prodajo starega in ustanovitev novega podjetja T Plus, na katerega je očitno prenesel posle z naftnimi derivati. T Plus je v dveh letih ustvaril več kot šest milijonov evrov prihodkov, a je tudi tukaj Potočnik zašel v težave z blokadami računov. Leta 2017 je podjetje prodal, ustanovil novega in se začel ukvarjati s pravnim svetovanjem.
Podjetji Tus Ena in T Plus sta obe letos končali v stečaju. V obeh primerih je bila zgodba enaka. Nova direktorja in lastnika se o poslovanju podjetij nista spomnila praktično ničesar. Eden je celo dejal, da od Potočnika ob prevzemu ni prejel nobene poslovne dokumentacije. Drugi pa se je skliceval na svojega strica, ki naj bi živel v tujini in imel vsa pooblastila za vodenje podjetja. Njegovega kontakta pa naj ne bi imel.
V Triglavskem narodnem parku je tudi Janševo zemljišče iz afere Trenta
Na območju Triglavskega narodnega parka se nahaja tudi zemljišče, zaradi katerega se je predsednik SDS Janez Janša znašel v sodni preiskavi. Gre za 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče z ruševino kmetije iz 19. stoletja. Prvak SDS ga je kupil tik po osamosvojitvi, ko je še vodil ministrstvo za obrambo. Marca 2005, ko je bil že predsednik vlade, ga je uradno prodal gradbenemu podjetju Imos. Tožilstvo zatrjuje, da se je Janša s prodajo okoristil za najmanj sto tisoč evrov. Pred leti je Janša na zaslišanju pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je preiskovala njegovo premoženje, poudarjal, da je na zemljišču "mogoče zgraditi okoli deset apartmajev in to je bil tudi (Imosov, op. p.) namen". V resnici je na zemljišču, do katerega je dostop mogoč le po majhni brvi čez reko, dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, Imos pa po nakupu nikoli ni zaprosil za spremembo namembnosti.
