Antonu Žagarju, predsedniku uprave podjetja SŽ-ŽGP, enega najpomembnejših gradbincev v državi, grozi, da bo moral svojemu nekdanjemu delodajalcu plačati več kot tri milijone evrov.
Toliko znaša vrednost odškodninske tožbe, ki so jo proti Žagarju vložili v Rudarskem gradbenem podjetje (RGP) iz Velenja, ki je v lasti države. Žagar ga je vodil do začetka leta 2021. Takrat se je znašel v nemilosti Janševe vlade in moral zapustiti družbo. Le nekaj mesecev pred tem je službo v RGP dobila žena poslanca SDS Franca Rosca. Toda to ni preprečilo Žagarjeve razrešitve.
Dobro leto dni zatem ga je doletela še tožba. Kaj mu očitajo v njej, uradno ni mogoče preveriti. V RGP zadeve ne komentirajo. Po naših informacijah pa od nekdanjega direktorja zahtevajo plačilo škode pri poslih, zaradi katerih se je družba znašla v hudih likvidnostnih težavah, pred najhujšim pa jo je morala reševati država.
Preberite še:
Državno podjetje zaposlilo soprogo poslanca SDS
Več milijonov evrov izgube na gradbenih projektih
Gre za dogajanje iz leta 2021. Takrat je RGP, ki večino poslov ustvari z državno energetiko in po podatkih ebonitete.si zaposluje nekaj več kot 160 ljudi, beležil rekordne prihodke. A kljub temu je ustvaril skoraj dva milijona evrov minusa. Toda za to ni bila kriva epidemija covid-19.
Kot je razvidno iz letnega poročila, so v tistem letu dosegli kar 2,5 milijona evrov slabši denarni tok iz poslovanja (EBITDA). To je bilo posledica izgube na več projektih, med drugim pri "Prenovi železnice med Kranjem in Lescami", "3. razvojni osi" in Sanaciji pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti". Šlo je za več deset milijonov evrov vredna javna naročila, pri katerih je RGP nastopal kot podizvajalec.
Kaj se je zgodilo, v RGP niso podrobno pojasnili. Navedli so le, da so imeli zaradi tega likvidnostne težave, zaradi katerih so morali pri Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) najeti skupno 1,8 milijona evrov kratkoročnih posojil. Tega denarja po dostopnih podatkih do danes niso vrnili.
V istem času je Žagar na hitro in brez pojasnila zapustil RGP. Kot se je izkazalo, je moral narediti prostor za Iztoka Černošo, člana SDS iz Šoštanja. Tega je SDS po zamenjavi oblasti najprej postavila v upravo 2TDK, ki gradi drugi tir. Pozneje mu je zaupala tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
Preberite še:
NPU nad posle v državni energetiki. Koga vse preiskuje?
Žagar: tožba je popolnoma neutemeljena
V družbi RGP, ki jo od začetka lanskega leta vodi Aleksandar Erkić, nam včeraj o tožbi niso želeli posredovati podrobnejših informacij zaradi "zaščite interesov družbe v pravdnem postopku, ki je v teku".
Po Žagarjevih besedah pa je tožba popolnoma neutemeljena. "Izguba, narejena na projektih, je nastala po mojem odhodu, razlog tiči v katastrofalnem vodenju projektov. Dokazov za to imam kolikor hočete, RGP je bil namreč podizvajalec na železniških projektih na katerih je bil ŽGP ali vodilni partner ali partner. Če pogledate poslovanje RGP pred mojim prihodom, v triletnem obdobju mojega direktorovanja, in poslovanje po moje odhodu, vam je vse jasno," je poudaril danes.
Kot so za necenzurirano.si pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani, je bila odškodninska tožba vložena konec maja 2022. Zahtevek je sprva znašal tri milijone evrov z obrestmi, pozneje pa so ga v RGP zvišali za 600 tisočakov. Letos spomladi se je začelo sojenje. Do zdaj sta bili izvedeni dve obravnavi, zadnja v začetku junija.
Nekdanji šef RGP se mora zagovarjati tudi zaradi spornih poslov iz začetka svojega mandata. Kot smo poročali, je Žagar eden od osumljenih v preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kriminalisti so pod drobnogled vzeli sedem milijonov evrov vreden posel, ki sta ga leta 2018 oddala Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje. Eno od glavnih vlog pri tem pa je odigral RGP.
V Šoštanju in Velenju so iskali izvajalca storitev na dela na deponiji premoga in pri sanaciji ugreznin na območju rudnika. Prejeli so osem ponudb, a so razpis razveljavili. Namesto tega so posel neposredno oddali RGP, ki je pred tem oddal eno od dražjih ponudb skupaj s podjetjem Andrejc, enim od hišnih dobaviteljev TEŠ in premogovnika. Toda v RGP za izvedbo posla niso imeli ne kadra ne mehanizacije. Storitve, ki bi jih morali opraviti sami, pa so v celoti oddali podjetju Andrejc. Pri tem naj bi nastalo skoraj pet milijonov evrov škode.
Preberite še:
To so financerji SDS iz državnega gospodarstva
Z Darsa ga je odpustil Matoz
Žagar je sicer nedolgo po odhodu z vrha RGP že prišel do nove službe v državnem gospodarstvu. Junija 2021 je postal predsednik uprave SŽ-ŽGP, kjer je v preteklosti že delal. To podjetje je sicer zaradi referenc in specifičnih znanj zelo zaželen partner v konzorcijih domačih gradbincev. Njegov večinski lastnik so državne Slovenske železnice, ki jih vodi Dušan Mes.
Pred tem je bil Žagar zaposlen kot direktor oddelka za IT na Darsu, kjer so ga leta 2013 odpustili zaradi domnevno spornih poslov. Odpoved delovnega razmerja je spisala odvetniška družba Francija Matoza, bolj znanega kot Janševega odvetnika. Proti Žagarju so vložili tudi tri milijone evrov vredno odškodninsko tožbo, ki pa jo je Dars izgubil.
