Največja komunala v rokah prijateljev. Za kršenje pakta milijonska kazen.

V ozadju prevzema Kostaka, ki ga je pred dnevi objavilo podjetje Žarn iz Leskovca pri Krškem, se skriva načrt majhne skupine ljudi za dokončno formalizacijo popolnega nadzora nad največjo komunalno družbo v državi.

Podatki, ki jih je morala Žarnova ekipa razkriti v prospektu za odkup delnic, izjave več vpletenih in preteklo dogajanje, ki smo ga v zadnjih dneh analizirali v uredništvu necenzurirano.si, namreč kažejo na to, da prevzemniki že najmanj leto dni in pol obvladujejo več kot polovico delnic v Kostaku. To jim omogoča, da sami odločajo o vseh pomembnejših zadevah.

Dokaz za to je dogajanje na skupščini julija lani. Tam se je Žarnov lastniški tabor postavil nasproti Mestni občini Krško, 43-odstotni lastnici Kostaka, in ji s preglasovanjem preprečil imenovanje večjega števila svojih predstavnikov v nadzorni svet. Isti delničarji zdaj sodelujejo pri prevzemu.

Kljub temu so tako imenovani delničarski sporazum, s katerim so razkrili, da usklajeno upravljajo Kostak, torej tudi enotno glasujejo na skupščinah, podpisali šele 17. novembra letos. Torej tik preden so objavili namero za prevzem. To bi utegnilo zanimati Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Zakon namreč zahteva, da tisti, ki usklajeno pridobijo prevladujoč vpliv v družbi, to tudi pravočasno razkrijejo javnosti. V nasprotnem primeru tvegajo globo ali celo hujše sankcije, kot je izguba glasovalnih pravic.

Kaj se torej dogaja v Kostaku? In ali so prevzemniki že vnaprej prepričani, da občina kot največja delničarka Kostaka ne bo sprejela njihove ponudbe?

Preberite še:
Pri prevzemu Kostaka sodeluje tudi direktor, ki je v dveh preiskavah NPU

Glavno besedo ima Žarn, ostali ne smejo prodati delnic

Podjetje Žarn, ki je v lasti istoimenske družine, ima v Kostaku po zadnjih podatkih nekaj manj kot 23-odstotni delež, s čimer je drugi največji delničar družbe. 

Kdo mu pomaga? Kot je razvidno iz prospekta, ima Žarn sporazum sklenjen s še desetimi delničarji, ki obvladujejo 27 odstotkov Kostaka. Med njimi so podjetje Arh-Invest (13,3 odstotka), Sandi Tršinar (3,3 odstotka) in podjetje Tekod (2,6 odstotka), ki je v 16-odstotni lasti Kostaka.

Pri prevzemu sodelujeta tudi predsednik uprave Miljenko Muha in član uprave Jože Leskovar, ki imata skupaj nekaj manj kot pet odstotkov Kostaka. Vložki Muhe so mnogo večji od drugih. Za zavarovanje posojila, ki ga je najel Žarn, je namreč zastavil dve stanovanji v Ljubljani, za njegovo vračilo pa jamči z osebnim poroštvom.

Lastniška struktura Kostaka pred prevzemom

Sporazum je sklenjen za kar 25 let, v tem času pa podpisniki brez soglasja preostalih teh delnic ne smejo prodati ali zastaviti. Prodaja tretjim osebam je dopustna ob soglasju podpisnikov, ki imajo najmanj 75 odstotkov delnic. Torej lahko Žarn blokira vsakršen poskus prodaje, obenem pa ima predkupno pravico za ostale delnice. Kdorkoli krši sporazum, ga lahko doleti pogodbena kazen v višini milijon evrov.

Preberite še:
Največjo komunalo v državi prevzema gradbinec, ki se napaja iz poslov z njo

Ni še jasno, ali bo občina prodala delnice

Edina neznanka je, kaj bo storila Mestna občina Krško. Župan Krškega Janez Kerin je že oktobra letos dejal, da glede na "zelo minimalen prihodek iz dividend družbe v zadnjih 10 letih" resno razmišljajo o odprodaji svojega deleža. Končne odločitve občinski svet še ni sprejel.

Toda vse kaže, da Žarnova ekipa niti ne verjame, da bo prodaje občinskega deleža sploh prišlo. Za odkup delnic Kostaka ima podjetje Žarn po lastnih navedbah zagotovljenih nekaj manj kot 1,5 milijona evrov lastnih sredstev. Natanko toliko bi jih stalo, če bi prevzemno ponudbo sprejeli vsi neobčinski mali delničarji, ki niso del konzorcija.

Morebitni odkup delnic občine Krško bi financirali s posojilom. Kot smo razkrili, so si novembra od podjetja Grad.In v lasti bratov Brinšek izposodili 9,25 milijona evrov. Ta denar morajo vrniti do februarja prihodnje leto, torej točno takrat, ko se izteče prevzemna ponudba. Obrestna mera je zelo visoka in znaša en odstotek na mesec. To pomeni, da bo Žarn samo za obresti plačal 200 tisoč evrov.

Istočasno naj bi se dogovarjali o najemu bančnega posojila v enaki višini. Tega sicer ne bodo potrebovali, če se občina ne bo odločila za prodajo.

Preberite še:
Inšpektorji pod zemljo našli smeti s fotografij, ki smo jih objavili na necenzurirano.si 

Občini preprečili večji nadzor v Kostaku

V prevzemni ponudbi tudi ni določenega praga uspešnosti. To pomeni, da jim ni potrebno odkupiti niti ene dodatne delnice. Bodo pa s tem izpolnili zakonsko obveznost po objavi prevzema zaradi dejanskega obvladovanja Kostaka. Toda vse kaže, da je ta nastopila bistveno prej, kot priznavajo pri Žarnu.

To se je najbolj nazorno pokazalo na skupščini Kostaka julija lani. Na njej bi morali po predhodnem dogovoru v šestčlanski nadzorni svet imenovati dva predstavnika občine. Toda na sami skupščini je prišlo do presenečenja. 

Namesto Andreja Rožmana, ki si ga je želela občina, so za novo nadzornico imenovali Janjo Starc. To se je zgodilo po nasprotnem predlogu Območne obrtno-podjetniške zbornice, ki jo vodi Dušan Arh, v Kostaku pa ima le 0,56-odstotni lastniški delež. Pri tem so jo podprli tudi ostali neobčinski delničarji.

Povzeto: občina je želela v Kostaku priti do več predstavnikov v nadzornem svetu in s tem dodatnega nadzora nad posli v družbi, a jim je to preprečil Žarn s partnerji, med katerimi je tudi predsednik uprave Miljenko Muha.

Preberite še:
Afera odpadki: zdaj ploščo obrača tudi župan. A občina ni več glavna v Kostaku.

Bodo revizorji pregledali posle Kostaka s prevzemnikom?

Pozneje, ko je izbruhnila afera zaradi nezakonitega zakopavanja odpadkov na območju Kostakovega centra za ravnanje z odpadki v Spodnjem starem gradu, je imela občina ponovno zvezane roke.

Zato pa je konec oktobra letos zahtevala posebno revizijo poslov v Kostaku, s poudarkom na poslih z Žarnom. To lahko po zakonu o gospodarskih družbah naredi vsak lastnik, ki ima najmanj desetodstotni delež. Če jo bo Žarnov lastniški tabor ponovno preglasoval, pa lahko revizijo zahteva prek sodišča. 

Včeraj je uprava Kostaka tudi objavila sklic izredne skupščine Kostaka, na kateri bodo odločali tudi o predlogu za zamenjavo Janje Starc iz nadzornega sveta družbe.

Preberite še:
Ovadbe zaradi poceni prodaje stanovanj veljakom iz Krškega

Kaj lahko stori regulator

Po zakonu o prevzemih mora oseba, ki sama ali z drugimi obvladuje delniško družbo, takoj objaviti prevzemno ponudbo. Če tega ne naredi, krši zakon. Če to naredi pozneje, ko jo odkrijejo, pa to pomeni olajševalne, ne pa razbremenilne okoliščine.

ATVP lahko še vedno za nazaj ugotovi usklajeno delovanje, uvede postopke in zaradi morebitnih kršitev izreče globe. V skrajnem primeru lahko tudi zamrzne glasovalne pravice ali razveljavi odločitve spornih skupščin delničarjev.

Na podjetje Žarn smo se včeraj obrnili z več vprašanji. Zanimalo nas je, ali so na lanski skupščini delovali usklajeno, zakaj niso takrat izvedli vseh postopkov po zakonu in ali gre sedaj dejansko za formalizacijo prevzema za nazaj. Njihova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.