Zadnje dogajanje okrog finančnega zloma Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje, zaradi katerega bo država za ogrevanje 35 tisoč prebivalcev Šaleške doline v prihodnjih petih letih namenila približno milijardo evrov, je na površje znova naplavilo nekatere igralce iz zgodbe o TEŠ6.
Eden teh je Branko Sevčnikar, nekdanji prvi mož energetskega sindikata, ki je imel pomembno vlogo pri utiranju poti za 1,43-milijardni projekt. Veljal je za tesnega zaveznika takratnega direktorja TEŠ Uroša Rotnika, ki je kritike tega projekta obtoževal veleizdaje. Vladam in ministrom je grozil s stavkami, predstavnikom Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), edinega lastnika TEŠ, pa žugal z (ne)prikritimi grožnjami.
Deset let po začetku obratovanja TEŠ6, ki je v tem času ustvaril slabo milijardo evrov izgube, se Sevčnikar vrača na sceno kot predsednik Slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike. To je bilo registrirano sredi septembra, le dva tedna po tem, ko je minister za okolje in prostor Bojan Kumer zaradi grozečega stečaja TEŠ napovedal sprejetje interventnega zakona. Društvo ima sedež v prostorih, ki so v lasti Mestne občine Velenje.
"Prepričan sem, da bi bila zaustavitev šestega bloka TEŠ in zaprtje Premogovnika Velenje zelo slaba odločitev," je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril Sevčnikar. "V ozadju te zgodbe je del strnjene politike, ki želi uničiti konkurenco na slovenskem energetskem trgu oziroma koncentrirati upravljanje in vodenje slovenske energetike skozi eno podjetje," je dodal.
Toda pri tem Sevčnikar včeraj ni govoril o svoji vlogi, ki jo je imel pri TEŠ6. Kaj vse je torej počel v času priprave projekta? Kaj je govoril? In zakaj je precej verjetno, da tudi tokrat za njim stojijo nekateri glavni igralci iz afere TEŠ6?
Preberite še:
Kdo so krivci za propadli projekt TEŠ6: Rotnik, Pahor, Lahovnik, Janša ...
"Podaljšek lobijev, ki so se mastili ob šaleški energetiki"
Med letoma 2005 in 2008, ko so v Šoštanju pripravili temelje projekta TEŠ6, je bil Sevčnikar predstavnik zaposlenih med nadzorniki HSE. V ospredje je prvič stopil spomladi 2008, ko je Rotnik od HSE in takratnega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka zahteval zeleno luč za podpis skoraj 800 milijonov evrov vredne pogodbe o dobavi opreme z Alstomom. Ta je šla močno na roke Francozom, zaradi česar je veljala za največji mlinski kamen projekta.
"Veliko je bilo neformalnih pritiskov in klicev, (...) če ne bo projekta, da bo prišlo do zaustavitve rudarjenja v Velenju. V ozadju je bila ves čas grožnja s stavko," je pred parlamentarno preiskovalno komisijo pozneje dejal Viljem Pozeb, eden od dveh takratnih glavnih direktorjev HSE.
Sevčnikar je bil navzoč tudi na sestanku na ministrstvu za gospodarstvo, na katerem je dal Vizjak vodilnim v HSE in TEŠ vedeti, da ne nasprotuje podpisu pogodbe. Pozneje je Vizjak Sevčnikarja označil za "podaljšek lobijev, ki so se mastili ob šaleški energetiki in so pod krinko sindikata in rudarjev pritiskali na politiko".
Pri tem je Sevčnikar domala ves čas deloval v navezi z Rotnikom. Veljal je za njegov satelit in orožje v spopadih z nasprotniki.
Preberite še:
Provizije za TEŠ6 so izginile v Švici, vodilni pa so skrili premoženje
Pisma Pahorju in Lahovniku, ki jih je pomagal pisati Rotnik
Prepisi elektronskih sporočil iz obdobja 2008 – 2010, ki smo jih objavili pred osmimi leti, so dokazovali, da sta bila Sevčnikar in Rotnik praktično ves čas na zvezi. Rotnik mu je jeseni 2010 celo pomagal pri pisanju zahteve za zamenjavo Janeza Kopača, tedaj vodje direktorata za energijo pri ministrstvu, zaradi katerega je sindikat grozil s stavko. Pred tem je Kopač tedanjega premierja Boruta Pahorja v pismu opozoril na nepravilnosti pri vodenju projekta TEŠ6.
Leta 2010 je Sevčnikar Rotnika "prosil za korekcije" dopisa, ki ga je njegov sindikat poslal Pahorju in ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Rotnik se je s Sevčnikarjem dogovarjal o tehničnih podrobnostih izvedbe stavke v TEŠ. Pomagal mu je tudi pri pripravi vprašanj za seje nadzornikov HSE.
Istega leta je Sevčnikar tedanjemu generalnemu direktorju HSE Borutu Mehu javno žugal, da mu v TEŠ ni mogoče zagotoviti varnosti, če bo tja prišel brez predhodne najave. "Samo sindikatu se je moč zahvaliti, da so (...) ustavili pohod zaposlenih v Škale, na dom gospoda Meha," je govoril Sevčnikar.
Ko je Lahovnikova naslednica Darja Radić v začetku leta 2011 opozorila, da projekt TEŠ6 "niti približno ni ekonomsko učinkovit" in da "vlada še nima čisto jasne slike, kaj bo z njim naredila", jo je Sevčnikar obtožil "veleizdaje slovenskega gospodarstva". Leto dni pozneje so grožnje energetskega sindikata s stavko časovno sovpadale z nekaterimi zadržki glede odobritve državnih poroštev, ki jih je imela druga vlada Janeza Janše. Leta 2014 pa je na isti način skušal blokirati zamenjavo direktorja TEŠ Petra Dermola, zdaj velenjskega župana.
Preberite še:
Reševanje TEŠ6: državo čaka še en milijardni račun
Kdo bi pokril luknjo v TEŠ? Dravske elektrarne.
Med majem 2011 in novembrom 2012 je Sevčnikar kot predstavnik zaposlenih nadzoroval tudi TEŠ. Ko so nadzorniki TEŠ leta 2012 razpravljali o mogočih alternativnih scenarijih financiranja bloka 6, če državnega poroštva ne bo, je Sevčnikar predlagal, naj luknjo pokrijejo Dravske elektrarne. Isto leto je ostro nasprotoval tako dvigu cene premoga, ki so ga od HSE zahtevali velenjski rudarji, kot tudi brskanju po Rotnikovih poslih.
Od vpetosti v šaleške politične in energetske kroge je imel Sevčnikar tudi osebne koristi. Po tem, ko so mu v TEŠ odpovedali delovno razmerje, je po zamenjavi direktorja Simona Tota leta 2013 podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, s katero je bil uradno razporejen na delovno mesto stikalca. Toda v resnici mu na delo v TEŠ ni bilo treba prihajati, saj ga je lahko opravljal na sedežu sindikata v Ljubljani. Tja se je vozil s službenim avtomobilom TEŠ.
Samo med majem 2013 in januarjem 2015, ko se je Sevčnikar zaposlil v sindikatu delavcev energetike, mu je TEŠ skupaj izplačala za skoraj 67 tisoč evrov bruto prejemkov, med drugim tudi 24 tisoč evrov odpravnine ob prekinitvi pogodbe. Pozneje je novo vodstvo TEŠ ocenilo, da gre za navidezno pogodbo, saj je elektrarna Sevčnikarja plačevala za delo, ki ga ni opravil.
