V spopadu za dobavo tehnologije za mobilno omrežje pete generacije, bolj znane kot 5G, ki jo kupuje državni Telekom Slovenije, je prišlo do novega preobrata.
Prejšnji teden smo razkrili, da pri poslu, vrednem okrog sto milijonov evrov, trenutno najbolje kaže Huaweiju. Po naših informacijah je namreč kitajski tehnološki velikan oddal daleč najugodnejšo ponudbo na razpisu, s katerim Telekom Slovenije že od lani išče dobavitelja strojne in programske opreme, baznih postaj in druge infrastrukture za jedrno omrežje 5G. Bil naj bi precej cenejši od obeh preostalih konkurentov: švedskega Ericssona in finske Nokie. Kdaj bodo sprejeli odločitev o izbiri, na Telekomu ni mogoče uradno izvedeti.
Toda državni telekomunikacijski operater sploh nikoli ne bi smel dovoliti, da se na razpis prijavi Huawei. Že jeseni 2020 je namreč tedanja vlada Janeza Janše sprejela sklep, ki Kitajcem prepoveduje prodajo tehnologije 5G v Sloveniji. To nam je v zadnjih dneh potrdilo več, med sabo nepovezanih virov. V sklepu z oznako "tajno" je vlada Huawei neposredno označila za "varnostno tveganega" in s tem neželenega ponudnika kritične tehnologije na področju 5G. Sprejela ga je na predlog ministrstva za javno upravo, ki ga je takrat vodil Boštjan Koritnik.
Preberite še:
Zavrlovi Kitajci prvi v vrsti za 100-milijonski Telekomov posel
Prepoved Huaweija je zahteval Pompeo
Zakaj se je Janševa vlada odločila zapreti vrata Kitajcem? Ker so tako zahtevali v ZDA. Avgusta 2020 je namreč Slovenijo obiskal tedanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo, kjer se je sestal z Janšo in takratnim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem. Glavna točka njegovega prihoda je bil podpis izjave o varnosti omrežij 5G, s katero je administracija Donalda Trumpa želela omejiti širjenje Huaweija v Evropi, saj da kitajski državi pomaga z dostopom do tehnologije za množični nadzor ljudi in vohunjenje. Že pred tem so jo ZDA podpisale tudi s Češko, Poljsko, Romunijo, Estonijo in Latvijo.
Iz Huaweija so takrat te obtožbe zanikali in poudarili, da Washington zanje še ni ponudil nobenih dokazov. Slovensko vlado so pozvali k pogovorom in podpisu sporazuma, s katerim bi zagotovili, da ne bo dopustil uporabe svoje tehnologije za nadzor. Poudarili so še, da bo podpis skupne izjave z ZDA "negativno vplival na tehnološki razvoj Slovenije".
Toda Kitajcem, ki jim vrata pri nas že tri leta odpira najbolj znani slovenski lobist Franci Zavrl, takrat ni kazalo najbolje. Septembra 2020 je Koritnikovo ministrstvo v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o elektronskih komunikacijah, ki je vladi omogočal izključitev ponudnikov, s katerimi so povezana varnostna tveganja. Nato je vlada sprejela še poseben sklep – tudi zato, da sta lahko Logar in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec še isto leto obiskala ZDA. To sta storila v začetku decembra 2020, že po ameriških predsedniških volitvah, na katerih je Trumpa premagal Joe Biden.
Preberite še:
To so zmagovalci Janševega pohoda na medije in državna podjetja
Je Janševa vlada igrala dvojno igro z ZDA in Zavrlom?
Na tej točki pridemo do ključnega vprašanja: zakaj je Huawei kljub vladni prepovedi našel pot do Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države?
Odgovor nanj se skriva v dejstvu, da je imel sklep Janševe vlade oznako "tajno". To posledično pomeni, da zanj niso smeli izvedeti niti telekomunikacijski operaterji. Januarja lani je tako Koritnikovo ministrstvo za storitve mobilne telefonije, nakup mobilnih telefonov in prenos podatkov za javno upravo izbralo Telemach, ki je za dobavitelja baznih postaj pri tehnologiji 5G izbral Huawei. Na ministrstvu so takrat poudarili, da niso naročali storitev 5G, oba preostala ponudnika (A1 in Telekom) pa so izločili, ker sta bili predraga.
Kmalu zatem je Telekom Slovenije objavil svoj razpis za 5G, na katerega se je kot ponudnik jedrne tehnologije prijavil tudi Huawei. Je res mogoče, da v Telekomu, ki ga je takrat vodil Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega, niso vedeli za odločitev vlade, na čelu katere je bil prvak te stranke? Ali pa je vrh Janševe vlade že takrat igral dvojno igro? So prihod Huaweija v Slovenijo prepovedali zato, da so zadovoljili Pompea, po zamenjavi oblasti v Beli hiši pa nanj namerno pozabili?
Preberite še:
Kitajci in njihovi lobisti za drugi tir
Kako so lobisti dve leti "mehčali" ključni zakon
Vse to ne bi smelo spremeniti dejstva, da bi moral Telekom Slovenije ponudbo Huaweija zavrniti. Po naših podatkih se je Janševa vlada pri sprejetju sklepa sklicevala na zakon o kritični infrastrukturi, natančneje na člen, ki določa ukrepe za njeno zaščito. Tega bi lahko v Telekomu "povozili", če bi razpis za 5G objavili na podlagi drugega zakona – o elektronskih komunikacijah. Toda ta v času, ko je Telekom kot lastnik in upravljavec kritične infrastrukture začel postopek izbire dobavitelja tehnologije 5G, zaradi številnih političnih preigravanj sploh še ni bil sprejet.
Poročali smo že, da se je v končnem besedilu zakona o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati lani novembra, znašlo več določil, ki gredo Kitajcem močno na roko. Med letoma 2020 in 2022 so imeli Zavrl in drugi predstavniki Huaweija v Sloveniji samo po uradnih podatkih 14 lobističnih stikov. Po prvotnem predlogu zakona je lahko država odločila, kdo je "dobavitelj z visokim tveganjem" zaradi njegove tesne povezanosti z oblastjo določene tretje države, slabe zakonodaje na področju varnosti podatkov in drugih tveganih dejavnikov. To se je spremenilo zaradi amandmajev koalicijskih strank. Po končni različici zakona lahko pristojni urad za informacijsko varnost odloča zgolj o izločitvi "tvegane opreme" in ne več o izločitvi ponudnika.
Res je, da to državi po tem zakonu praktično onemogoča vsak morebitni poizkus izločanja ponudnikov zaradi varnostnih tveganj. A obenem sklep Janševe vlade še vedno velja. Na Telekomu, ki ga od oktobra lani vodi Boštjan Košak, so nam že prejšnji teden pojasnili, da "postopka ne moremo komentirati".
