Madžarska država se ponovno zanima za sodelovanje pri projektu drugi tir Divača-Koper.
Več virov nam je namreč potrdilo, da je madžarski politični vrh pri vladi Janeza Janše že preverjal možnosti za obuditev pogovorov med državama. To temo je ob svojem obisku v Sloveniji odprl tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki se je takoj po zamenjavi oblasti sestal s slovenskim kolegom Anžetom Logarjem.
"Ministra sta na načelni ravni sicer izrazila pomen sodelovanja med državama tudi na področju različnih infrastrukturnih povezav," so potrdili na ministrstvu za zunanje zadeve. "Vendar bo čas za pogovor o morebitni konkretizaciji možnih oblik teh povezav, med katerimi je tudi drugi tir železniške proge Divača-Koper, napočil šele po obvladanju aktualne krize," so dodali.
Kaj so od Cerarja zahtevali Madžari
Pogovore z madžarsko vlado o sodelovanju pri projektu drugi tir je leta 2016 začela vlada Mira Cerarja. Ker je tedanji minister za finance Dušan Mramor nasprotoval zadolževanju države za gradnjo nove proge med Divačo in Koprom, takrat še ocenjeno na 1,5 milijarde evrov, se je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pri iskanju denarja obrnil na več zalednih držav, ki poslujejo z Luko Koper.
Največ posluha je našel na Madžarskem. Vlada Viktorja Orbana je bila pripravljena v financiranje projekta vložiti okrog dvesto milijonov evrov.
V zameno za denar je postavila več zahtev. Na območju koprskega pristanišča so Madžari želeli pridobiti 50.000 kvadratnih metrov površin za skladiščenje tovora. Sami bi objavili javna naročila za gradnjo posameznih delov proge. Obenem je bil načrtovani kapitalski vložek Madžarske v resnici posojilo, ki bi ga Slovenija z obrestmi morala vrniti v 30 letih.
Orban je zaradi drugega tira okaral SDS
Dogovor je takrat najbolj rušila SDS. Že leta 2017 je začela skupaj z gibanjem Vilija Kovačiča zbirati podpise za prvi referendum, usmerjen proti zakonu o drugem tiru. Čeprav je ta "preživel" tudi ponovljeni referendum, je dokončen "ne" Madžarom izrekla Gašperšičeva naslednica Alenka Bratušek. "Niti centimeter Luke Koper ne bo končal v tujih rokah," je govorila nekdanja ministrica za infrastrukturo.
Jeseni leta 2018 je tako Orban razočarano ugotavljal, da je bil referendum o drugem tiru "na neizrečen način nastrojen proti sodelovanju z Madžarsko". "Pri tem je sodelovala tudi naša pobratena stranka iz Evropske ljudske stranke (EPP), zato smo v zapleteni situaciji in zdi se mi, da iz tega ne bo nič," je dejal madžarski premier. S tem je prvič in edinkrat javno okaral SDS.
Novo tarčo so Madžari našli v Trstu. Julija lani sta Madžarska in Italija podpisali sporazum, ki je Madžarski v tržaškem pristanišču omogočil nakup 32 hektarjev zemljišča in logistično bazo v tržaškem pristanišču. Dogodek so oboji obesili na velik zvon. Peter Szijjarto je na skupni novinarski konferenci s tedanjim podpredsednikom italijanske vlade Matteom Salvinijem poudarjal, da gre za enega najpomembnejših sporazumov, ki jih je Madžarska podpisala v zadnjih letih.
Madžari poizkušali že pri Šarcu
Toda v Budimpešti nikoli niso prenehali pogledovati proti Kopru, ki ga ves čas vidijo kot edino pravo morsko okno madžarskega gospodarstva v svet.
O skupnem sodelovanju pri drugem tiru je bilo tako govora spet lani oktobra, ko je nekdanji premier Marjan Šarec obiskal Budimpešto. Takrat je Orban napovedal, da je Madžarska "pripravljena ponovno razmisliti o sodelovanju, če se bo situacija v Sloveniji spremenila in če bodo Slovenci o tem projektu začeli razmišljati na drugačen način".
To se bo zdaj očitno zgodilo. Ni skrivnost, da v SDS ves čas nasprotujejo gradnji drugega tira prek projektnega podjetja 2TDK, ki ga vodi Dušan Zorko. Tudi zato je v koalicijski pogodbi mogoče prebrati, da bo vlada razmislila o prenosu projekta pod okrilje Slovenskih železnic (SŽ). Zeleno luč za to bi morali prižgati tako minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) kot mednarodni financerji projekta.
Madžari bi dali denar - po kakšni ceni?
Toda vprašanje madžarskega sodelovanja pri drugem tiru ima v tem trenutku vsaj dve razsežnosti: ekonomsko in politično.
Drugače kot v letih 2016-2018 je namreč danes finančna konstrukcija projekta, ocenjenega na 1,15 milijarde evrov, že zaprta. Okrog pol milijarde evrov bo po načrtih prispeval proračun, pri čemer slovenska država s poroštvi jamči še za 417 milijonov evrov najetih posojil. Dobra polovica denarja bo prišla iz tujine. 250 milijonov evrov bo podjetje 2TDK prejelo iz evropskih skladov. Še 250 milijonov evrov posojila je najelo pri Evropski investicijski banki (EIB).
Gre za poceni denar, najet po izrazito nizkih obrestnih merah. Precej bolj verjetna je torej možnost, da bi Madžarska z vložkom razbremenila del slovenskega proračuna. Toda ključni vprašanji v tem delu sta dve. Prvič, po kakšni ceni bo Madžarska tokrat pripravljena posoditi denar? In drugič, ali in kaj bo zahtevala v zameno?
Janša pelje Slovenijo v Višegrad
Tu pridemo do politične razsežnosti pogovorov. SDS in madžarska vladajoča stranka Fidesz sta tesni politični zaveznici. Orban in Janša se redno obiskujeta. Medije SDS od leta 2017 financirajo madžarska podjetja iz Orbanovega kroga. Eno od njih je recimo inženirsko podjetje Belfry, ki je v času slovensko-madžarskih pogovorov o sodelovanju pri drugem tiru napovedalo odprtje podružnice v Slovenije.
Že v prvem mesecu Janševe vlade se je to politično zavezništvo okrepilo. Janša ne skriva želje, da bi Slovenijo potisnil tesneje v objem držav višegrajske četverice: Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Prvi državnik, ki je obiskal Slovenijo po zamenjavi oblasti, je bil madžarski zunanji minister. Slovenija je v manjšini držav EU, ki v zadnjih dneh ni pristopila k podpisu skupne izjave o grožnjah za demokracijo, nastale po podaljšanju izrednega stanja na Madžarskem do konca leta.
Od izbruha epidemije COVID-19 Janša poudarja, da Sloveniji z opremo pomagajo višegrajske države, ne pa EU. "Od začetka epidemije od EU nismo dobili niti ene maske, niti enega kosa zaščitne opreme, niti enega pljučnega ventilatorja. Zanesemo se lahko predvsem nase in na prijatelje v regiji," je v torkovem nagovoru prebivalcem Slovenije dejal Janša.
Kaj bo odločalo? Ekonomika ali politični interesi?
Šlo je za verjetno največjo javno kritiko Bruslja, ki jo je kadarkoli izrekel kdo od predsednikov slovenskih vlad. Z njo je Janša napovedal jasen zasuk v zunanji politiki Slovenije, ki je bila do zdaj usmerjena k trdemu jedru EU: Nemčiji, Franciji, Avstriji, Beneluksu ...
V prihodnjih mesecih bo tako jasno, ali bodo Madžari velik politični (in finančni) vpliv na našo vladajočo stranko skušali izkoristiti tudi za lastne interese na ekonomskem področju in kaj bodo pri tem rekli Janševi koalicijski partnerji. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (SMC) se je recimo v vladi Marjana Šarca na vse pretege upiral prodaji Term Lendava družbi v lasti madžarske države.
Vsako sodelovanje zalednih držav pri projektu drugega tira, ki za Slovenijo ne bi imelo ekonomske logike, bi tako okrepilo sume, da so v ozadju drugi interesi.
