Zgodba o sumih zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja, ki je pod vodstvom izbranca SDS Damjana Žuglja nezakonito brskal po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij v Sloveniji, bo nadaljevanje očitno dobila na sodišču.
Na specializiranem državnem tožilstvu so namreč za necenzurirano.si potrdili, da so vložili zahtevo za sodno preiskavo proti Žuglju in petim ostalim osumljenim. Njihovih imen na tožilstvu zaradi varstva osebnih podatkov ne razkrivajo. Po neuradnih informacijah pa gre za nekdanje uslužbence urada, med katerimi so bili tudi člani SDS. Tožilstvo jim očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katerega je določena kazen od enega do petih letih zapora.
Gre za tako imenovano zadevo Telemach, med katero je bil glavna tarča Žugljevega urada srbski medijski mogotec Dragan Šolak, ki ima v Sloveniji v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach in spletni portal N1. Tega so se na uradu lotili z verjetno najbolj množičnim pridobivanjem podatkov z bančnih računov v zgodovini Slovenije, ne da bi za to imeli kakršno koli zakonsko podlago.
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Kaj je zadeva Telemach
Kot je prvi poročal portal N1, je urad konec leta 2021 v manj kot treh tednih bankam poslal kar 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij v Sloveniji. Povod za zbiranje podatkov je bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letijo na podjetja v skupini Telemach. Preiskovalci naj bi preverjali sume, da je prišla iz Srbije, pri čemer je znano, da so Šolakovi tamkajšnji mediji že več let trn v peti oblasti Aleksandra Vučića.
V istem postopku je tako urad brskal za bančnimi računi srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, ki je dolgoletna tarča Vučiću naklonjenih tabloidov, in njegovega brata. Brez kakršne koli zakonske podlage je pregledal tudi bančne račune nekaterih drugih vodilnih ljudi iz slovenskih medijev. Med njimi sta bila Branko Čakarmiš, tedanji direktor družbe Pro Plus, lastnice Pop TV in Kanala A, ter Tomaž Drozg, tedanji lastnik medijske hiše Adria Media, ki ima v lasti več revij in spletnih portalov.
Po naših podatkih na uradu pred tem niso zaznali nobenih sumov, da bi ti in ostali ljudje, zajeti v njihovi preiskavi, ali prali denar ali storili morebitna druga kazniva dejanja. Uradu se je s temi preiskavami očitno neverjetno mudilo. V ihti so namreč občasno med seboj celo pomešali imena tarč. Brskali so tudi po bančnih računih podjetij in ljudi, ki s preiskovanci niso imeli ničesar.
Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s finančno upravo proti Šolaku vložil kazensko ovadbo. Podpisala sta jo Žugelj in takratni namestnik direktorja Fursa Simon Starček, znan tudi iz afere sodna stavba. Tožilstvo jo je nekaj mesecev pozneje zavrglo.
Preberite še:
Vse o aferi slovenski Watergate
Policija ovadila Janševega šefa urada za boj proti pranju denarja
Kaj je skupno vsem Žugljevim tarčam
Kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so Žuglja in njegove sodelavce lani jeseni kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali pravic. Toda hitro se je izkazalo, da zadeva Telemach ni bila osamljen primer. Urad je namreč na enak nezakonit način brskal tudi za bančnimi podatki ljudi, ki zaradi političnih, poslovnih ali drugih razlogov niso bili po volji vrha SDS.
Tarče urada so tako bili tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, novomeški škof Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji našega portala ... Vzorec je bil pri vseh isti: urad je postopek uvedel na podlagi anonimke, ki se je izkazala za laž. Le v zadevi necenzurirano.si je za formalno pokritje uporabil prijavo Roka Snežiča.
Po neuradnih informacijah na NPU že nekaj časa preiskujejo tudi sume zlorab pri ostalih postopkih urada. Pri tem sta ključni dve vprašanji:
1. Kje so ti podatki zdaj? Kriminalisti so namreč preiskovali tudi sume, da je del teh podatkov izginil z urada. Podatki z bančnega računa lahko tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju.
2. Od koga je Žugelj prejemal navodila in koga vse je obveščal o postopkih, ki jih je odprl brez zakonske podlage? Prav vsa najbolj znana imena, ki so bila na muhi Žuglja, imajo namreč eno skupno stvar – da je bil lov na njih v političnem interesu nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše.
Preberite še:
Kako je Žugljev urad s pomočjo Snežiča brskal po računih novinarjev necenzurirano.si
Vohljal za Vučićevimi nasprotniki, zdaj živi v Srbiji
Ob sumih, da sta si Janševa in Vučićeva oblast pred volitvami v obeh državah prek uradov vzajemno pomagali pri iskanju podatkov, s katerimi sta želeli oblatiti vodilne politike takratne opozicije, velja omeniti, da Žugelj po naših podatkih trenutno prebiva v Srbiji. V Beogradu je takoj po razrešitvi s položaja direktorja urada odprl podjetje, registrirano za poslovno stanovanje.
Kdo so njegove stranke in s čim natančno se Žugelj v Beogradu preživlja, ni znano. Podjetje je lani ustvarilo približno 7.000 evrov prihodkov, torej v povprečju manj kot 600 evrov na mesec. Odprta ima dva bančna računa pri Poštanski štedionici, ki je v lasti srbske države.
V istem času, ko ga je NPU ovadil, pa je Žugelj začel prodajati nepremičnine. Septembra lani je prodal 97 kvadratnih metrov veliko stanovanje v hrvaškem Samoborju, kjer je stalno prebival med delom na uradu. Koliko je zanj iztržil, ni znano. Kupec pa je najel 210.000 evrov visoko posojilo.
Preberite še:
Državni udar na uradu, ki je vohljal za šefi medijev
