Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je danes na seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) javno zanikal, da bi na agenciji datume lanske aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani premikali, ker bi to želel predsednik vlade Robert Golob.
Navedbe, ki jih je na ponedeljkovi seji parlamentarne preiskovalne komisije izrekla nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, je označil za "neresnične". "Možne datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v zvezi s tem, ne držijo," so sporočili s Sove.
S tem je Kadivnik nekdanjo ministrico javno postavil na laž. "Sem dobila eno informacijo," je v ponedeljek na javnem delu seje dejala Bobnar in dodala, da lahko o tem spregovori le, če sejo za javnost zaprejo. To so člani komisije tudi storili. Nato naj bi jim Bobnar razložila, da ima informacije o vmešavanju kabineta predsednika vlade v omenjeno aretacijo.
Preberite še:
Skrivnost stavbe, kjer je bil štab ruskih vohunov
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi Bobnar in pozneje tudi nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav poslancem dejala, da je Golob želel preložitev aretacije, prvotno domnevno načrtovane za ponedeljek, 28. novembra 2022, ker bi ta zasenčila zmago na trojnem referendumu, na katerem so volivci potrdili predloge koalicijskih zakonov o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi. Poslancem sta razkrila tudi vir te informacije. To naj bi bil prav Kadivnik, ki je danes – kot že omenjeno - te navedbe označil za neresnične.
Javnost je za aretacijo izvedela po dveh mesecih
Že takoj po ponedeljkovem nastopu Tatjane Bobnar v državnem zboru smo sicer šli po sledeh "informacij", o katerih je govorila in ugotovili, da v pomembnem delu zanje ni mogoče najti nobenega dokaza ali zgolj indica, ki bi jih potrjeval.
Kot je znano, je slovenska policija v ponedeljek, 5. decembra lani, v stanovanjskem objektu v Črnučah aretirala dva ruska vohuna, ki sta se v Sloveniji predstavljala kot argentinska zakonca Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer Munos. Šlo je za tako imenovana "ilegalca", ki sta v Sloveniji pod krinko običajnega družinskega življenja pridobivala obveščevalne podatke.
Kriminalisti so ju prijeli na podlagi prijave Sove, ki je informacijo o njuni identiteti dobila od obveščevalne službe ene od držav članice zveze Nato. Pri operativni izvedbi akcije pa naj bi ob Sovi in policiji sodelovala okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in še ena tuja obveščevalna služba. V njuni hiši v Črnučah so našli tudi zajetne količine gotovine.
Prvi pomembni podatek, ki navedbe o odmevnosti, škodljivi za referendume, postavlja pod vprašaj, je dejstvo, da o aretaciji nihče od vpletenih ni obveščal javnosti. Novica o tem je v slovenske medije prišla šele konec januarja 2023 letos, torej skoraj dva meseca pozneje. Razlog za prikrivanje je bil po naših informacijah praktične narave. V takšnih primerih naj bi se bilo državam članicam zveze Nato z nasprotno stranjo, torej Moskvo, o morebitni izmenjavi zajetih vohunov precej lažje dogovarjati v tišini.
Preberite še:
Samouničevanje leve sredine
Zamik zaradi lova na "južnoameriške celice"?
Naprej, pri izpeljavi operacije naj bi res prišlo do zamika, dolgega nekaj dni. Toda, kot smo izvedeli, so bili razlogi zanj izključno operativne narave. Kaj to pomeni?
Kot že omenjeno, je šlo za operacijo, v katero sta bili vključeni še dve tuji obveščevalni službi. Britanski časnik The Guardian je marca letos poročal, da sta bila zakonca Gisch del širše mreže pod okrilje ruske službe SVR, ki je zadolžena za obveščevalno dejavnost v tujini, skrivala pa se je za identitetami iz Južne Amerike.
Še pred aretacijo v Ljubljani so namreč oblasti v Grčiji prišle na sled dvema ruskima "ilegalcema" v tej državi. Tudi v tem primeru je šlo za zakonski par, le da sta imela državljanstvi Grčije in Brazilije. Takoj po aretaciji v Sloveniji sta pobegnila iz Grčije. Dober mesec dni pred aretacijo v Sloveniji pa so oblasti na Norveškem aretirale ruskega vohuna, ki je deloval pod krinko univerzitetnega predavatelja iz Brazilije.
V vsakem primeru pa je bil zamik v skladu z veljavno odredbo sodišča. Povedano drugače: policiji v tej zadevi zaradi operativne preložitve ni bilo treba iti po novo odredbo. "Agencija je v danem primeru svoje aktivnosti načrtovala v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Agencija je do prijetja osumljencev izvajala vse aktivnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije, same hišne preiskave pa so bile izvedene v časovnem okviru, določenem v odredbi pristojnega sodišča," so sporočili s Sove.
Oba ruska vohuna se po naših informacijah še vedno nahajata v Sloveniji. Obtožena sta dveh kaznivih dejanj, in sicer kaznivega dejanja vohunjenja ter kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, za kar jima grozi po osem let zapora.
