SDS so mesta spet rekla "ne"

Zakaj mobilizacije desnice na trojnem referendumu ni bilo? Zakaj zahodna Slovenija voli raje od vzhodne? In zakaj leva sredina uspeva na volitve privabiti več ljudi?

Avtor: Primož Cirman
torek, 29. 11. 2022, 05:55


predcasno glasovanje referendumi 2022 gospodarsko m24
Četudi na volišča ne bi prišel en sam podpornik kateregakoli od treh zakonov, bi SDS referendume izgubila.
Sašo Radej/M24

Dejstvo: na volišča je prišlo veliko ljudi

V medijih je bilo mogoče slišati ocene, da je bila volilna udeležba na referendumih o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija slaba. V resnici je bilo ravno nasprotno. Na volišča je prišlo dobrih 700.000 ljudi - skoraj 42 odstotkov vseh. Če ne štejemo referendumov o vstopu v EU in zvezo Nato, je več volivcev kot v nedeljo glasovalo le še na dveh referendumih v tem stoletju: 

-       o zakonu o vodah, ki bo verjetno še dolgo držal rekord. Lani se ga je kljub temu, da ga je tedanja koalicija preložila v poletje, udeležilo dobrih 45 odstotkov ljudi oziroma 788.000.

-       o arbitražnem sporazumu, na katerem je leta 2010 glasovalo skoraj 43 odstotkov vseh tistih, ki so takrat imeli volilno pravico.  

Po kriteriju udeležbe je tako trojček referendumov premagal referendume o nedeljskem zaprtju trgovin, volilnem sistemu, drugem tiru, izbrisanih, vračanju vlaganj v telefonijo, železnicah ... Tudi trojčka referendumov o pokojninski reformi, malem delu in arhivu, ki je leta 2011 zabil enega zadnjih žebljev v krsto vlade Boruta Pahorja, se je udeležilo "le" 40 odstotkov volilnih upravičencev, torej nekaj manj kot včeraj. Vprašanje, zakaj v Sloveniji praktično ni mogoče, da bi na referendum prišla več kot polovica ljudi, pa je druga zgodba.  

Matej Tonin je po novem porazu desnice pozval k samorefleksiji. S tem si je takoj prislužil Janševo kritiko.
Matej Tonin je po novem porazu desnice pozval k samorefleksiji. S tem si je takoj prislužil Janševo kritiko.
Bobo

Preberite še:
Veliki poraženec #komentar

Mobilizacije desnice ni bilo

Za SDS kot pobudnico referendumov je bila nedelja pomemben dan. Po tem, ko je njenega kandidata Anžeta Logarja za predsednika na volitvah podprlo 420.000 ljudi, kar je enako seštevku glasov SDS in vseh drugih strank desne sredine na aprilskih parlamentarnih volitvah, se je pričakovalo, da bodo v Janševem taboru ohranili mobilizacijski naboj. Sploh zato, ker so za uspeh referenduma potrebovali kvorum 334.000 glasov proti.

Najslabše jo je SDS odnesla pri zakonu o RTV Slovenija, ki ji je v političnem smislu pomenil največ.
Najslabše jo je SDS odnesla pri zakonu o RTV Slovenija, ki ji je v političnem smislu pomenil največ.
DVK

Ne le, da se to ni zgodilo – od tega je bila SDS zelo daleč. Zakon o RTV Slovenija, ki je bil za Janšo ključnega pomena, je podprlo le 265.000 ljudi. To je celo 15.000 manj od števila glasov, ki ga je SDS dobila na aprilskih volitvah. V tem podatku gre verjetno iskati razloge, zakaj je Janša takoj po volitvah iz Paname izražal nezadovoljstvo nad (ne)delom NSi v tej kampanji, voditelja volilne oddaje na Nova24TV pa nad Anžetom Logarjem, ki ga v njej ni bilo mogoče opaziti. Nekoliko bližje, z dobrimi 304.000 glasovi, je bila SDS pri zakonu o vladi, a gre tu verjetno tudi za glasove nekaterih levosredinskih volivcev, ki so jih k glasovanju "proti" pozivale nekatere okoljevarstvene organizacije. 

Nesporno dejstvo ostaja: četudi na volišča ne bi prišel en sam podpornik kateregakoli od treh zakonov, bi SDS referendume izgubila.

Preberite še:
Kje je bil Janša včeraj? V Srednji Ameriki.

Nov "ne" mest Janši

Rezultati vseh volitev potrjujejo, da je SDS vse manj stranka mest in vse bolj stranka podeželja. To se je vnovič potrdilo v nedeljo. Tudi na glasovanju o zakonu o vladi SDS ni uspelo zmagati v enem okraju, ki se prekriva s katero od mestnih občin. Znova se je pokazalo, da SDS v kampanjah ne uspeva več prodreti v mesta in večja urbana središča. Tam je v nekaterih okrajih zakon o RTV Slovenija podprlo celo tri četrtine volivcev.

Tudi pri zakonu o vladi SDS ni slavila v nobenem okraju na območju mestnih občin.
Tudi pri zakonu o vladi SDS ni slavila v nobenem okraju na območju mestnih občin.
DVK

Na referendumu o zakonu o vladi je tako SDS osvojila le nekatere manj urbane okraje v zahodni, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji, kjer je na predsedniških volitvah slavil Logar. Še slabši za SDS je bil rezultat referenduma o zakonu o RTV Slovenija, kjer je osvojila le 12 okrajev, pri čemer pa je izgubila celo v nekaterih tradicionalno desno usmerjenih: v Grosuplju, okolici Celja, Kranju 3, Lenartu v Slovenskih Goricah, Trebnjem, Brežicah ...  

Udeležba na predsedniških volitvah

/
/
DVK

Preberite še:
SDS izginja iz mest

Zahodna Slovenija raje voli kot vzhodna 

Letošnje "supervolilno leto" je še okrepilo ločnico med zahodnim delom Slovenije, ki je imelo na volitvah in referendumih zadovoljivo udeležbo, in vzhodnim delom države, kjer volitve – če odštejemo lokalne – zanimajo vedno manj ljudi.

Dve Sloveniji na referendumu - zahodna, ki prihaja na volišča, in vzhodna, ki ostaja doma.
Dve Sloveniji na referendumu - zahodna, ki prihaja na volišča, in vzhodna, ki ostaja doma.
DVK

Tudi v drugem krogu predsedniških volitev, v katerem ni bilo nobenega regionalno močnega kandidata, je bila volilna udeležba na zahodu Slovenije višja kot na vzhodu.
Tudi v drugem krogu predsedniških volitev, v katerem ni bilo nobenega regionalno močnega kandidata, je bila volilna udeležba na zahodu Slovenije višja kot na vzhodu.
DVK

Trend je jasen: udeležba praviloma pada vzhodno od Trojan, na območjih, ki so v večji meri kmetijska, ki so manj razvita od državnega povprečja, in kjer se veliko ljudi vozi na delo v Avstrijo. To posledično pomeni, da v Sloveniji živi na sto tisoče ljudi, ki jih dogajanja na ravni države bolj ali manj ne zanimajo. V najboljšem primeru jih zanima le, kdo bo vladal v njihovi občini. Tudi glede na izkušnje v nekaterih drugih državah srednje in vzhodne Evrope je na mestu vprašanje, ali je ta trend sploh še mogoče obrniti. 

Ima Gibanje Svoboda že stalno volilno bazo?

Za zakon o RTV je tako glasovalo 442.000 ljudi, kar je približno 200.000 manj od vsote glasov, ki so jih na aprilskih parlamentarnih volitvah dobile stranke leve sredine. Prvi sklep je jasen: mobilizacija na levi sredini je uspešnejša, ker črpa iz večjega bazena. Toda v kolikšni meri so ti glasovi vezani na konkretne stranke?

Po priključitvi LMŠ in SAB v Gibanje Svoboda se je liberalni pol znova konsolidiral v eni veliki stranki - prvič po petnajstih letih. Temu je sledil zelo dober rezultat Gibanja Svoboda na lokalnih volitvah, nato še prepričljiv referendumski "za". To pomeni, da stranki Roberta Goloba uspeva to, kar tudi na vrhuncu nikoli ni uspelo SMC - da dobiva lastno bazo glasov, ki je trdneje vezana na stranko.