SDS vse bolj postaja stranka podeželja in vse manj mest. To je razvidno iz podatkov o zadnjih petih lokalnih volitvah v mestnih občinah, ki smo jih analizirali v uredništvu necenzurirano.si. Minulo nedeljo je tako SDS v dvanajstih mestnih občinah skupaj dobila le 53 mandatov v mestnih svetih. To je skoraj 30 odstotkov manj, kot jih je imela pred dvanajstimi leti. S tem je SDS v mestnih občinah krepko zaostala za Gibanjem Svoboda, ki je osvojilo 86 mandatov, torej 33 več.
Prav tako stranki Janeza Janše znova grozi, da v nobeni od mestnih občin ne bo imela župana. Le dva njena kandidata sta se uvrstila v drugi krog: Ivo Bajec v Kranju in Andrej Mešič v Murski Soboti. Nihče od njiju ne velja za favorita.
Letos je SDS največji debakel doživela v Ljubljani, kjer je njen kandidat Igor Horvat z dobrimi šestimi odstotki glasov zaostal celo za Alešem Primcem. Za primerjavo: leta 2018 je Anže Logar na županskih volitvah v Ljubljani osvojil skoraj 30 odstotkov glasov. Skoraj 25.000 ljudi, ki so takrat glasovali za Logarja, se je zdaj odločilo za druge kandidate ali pa ni šlo na volitve. SDS bo tako v ljubljanskem mestnem svetu imela le šest predstavnikov, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih.
Koliko mandatov v mestnih občinah je osvojila SDS na zadnjih lokalnih volitvah
Preberite še:
Pirova zmaga SDS #grafika
Kje izgublja SDS
Ob Ljubljani je SDS največ glasov izgubila še v Mariboru, Velenju, Slovenj Gradcu in na Ptuju, torej mestih vzhodno od Trojan, kjer je ta stranka tradicionalna močnejša. V vseh teh mestih se je število njenih svetnikov v primerjavi z letom 2010 prepolovilo. Takrat je recimo na lokalnih volitvah v Mariboru dobila več kot 5.500 glasov, letos le še 3.000. Še pred desetletjem so njeni kandidati v teh mestih (Gregor Pivec v Mariboru, Franc Sever v Velenju, Miroslav Luci na Ptuju) resno naskakovali županski položaj. Letos temu nihče iz SDS v nobenem od teh štirih mest ni bil niti blizu.
Podpora SDS se je prepolovila še v Novem mestu, kjer je stranka pred volitvami podprla novega/starega župana Gregorja Macedonija, upadla pa je tudi v Kranju. Svoje položaje je stranka v zadnjem desetletju uspela zadržati v Celju, Novi Gorici in Krškem. Na zadnjih lokalnih volitvah je rezultat izboljšala v le eni mestni občini - v Murski Soboti, kjer je osvojila šest sedežev. To je sicer še vedno manj od rekordnega leta 2006, ko je imela SDS tam osem svetniških mest in župana Antona Štiheca.
Kar v desetih od dvanajstih mestnih občin je SDS po številu mandatov zaostala za Gibanjem Svoboda. Edini izjemi sta Kranj in Ptuj. Toda v obeh do tega ni prišlo zgolj zaradi zelo dobrega rezultata Socialnih demokratov (SD), ki bodo imeli z Matjažem Rakovcem in Nuško Gajšek še naprej glavno besedo v obeh občinah. Celo v Krškem, najmlajši mestni občini, ki vrsto let velja za trdnjavo desnice, SDS ni uspela prehiteti stranke Roberta Goloba - in to kljub polovičnemu upadu podpore SLS, ki je vrsto let vladala v Krškem.
Preberite še:
So ljudje že utrujeni od volitev? #analiza
Tudi Logar ni zmagal v mestih
Da SDS izginja iz mest, dokazujejo tudi rezultati nedavnih predsedniških volitev. V drugem krogu je predsednik sveta SDS Anže Logar, ki se je predstavljal kot neodvisni kandidat, skupaj osvojil približno 414.000 glasov. Enako število ljudi je na aprilskih parlamentarnih volitvah volilo za SDS in druge stranke z desnega pola. To pomeni, da je Logarju praktično v celoti uspelo počrpati bazen teh glasov.
V katerih volilnih okrajih sta slavila Logar in Pirc Musar
Kljub temu Logarju ni uspelo osvojiti niti enega večjega urbanega okraja. Nataša Pirc Musar je tako slavila v vseh večjih mestih. Četudi je Logarju uspelo osvojiti dobrih 46 odstotkov glasov, je zmagal le v okrajih, ki zajemajo Ajdovščino, Ilirsko Bistrico, Krško, Tolmin, Grosuplje, Železnike, Žiri, Zreče, Slovenske Konjice, Slovensko Bistrico, Rogaško Slatino, Lenart v Slovenskih Goricah, Ormož in Lendavo, ne pa nujno tudi na voliščih v teh mestih.
V katerih volilnih okrajih sta slavila Gibanje Svoboda in SDS
Še bolj izrazito je bilo to na aprilskih parlamentarnih volitvah. Takrat je SDS na zahodu Slovenije slavila le v Selški in Poljanski dolini. V jugovzhodni Sloveniji je osvojila podeželske okraje med Ribnico in Sevnico, v vzhodni Sloveniji pa Zgornjesavinjsko dolino, Haloze, Obsotelje, Kozjansko, Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje ...
Preberite še:
Ali najbolj razvite občine volijo leve ali desne?
"Pokvarjena" Ljubljana in "čisto" podeželje
Izvorno sicer SDS ni bila stranka, ki bi gravitirala na podeželje. Konec 80. let prejšnjega stoletja se je razvila iz sindikalnega gibanja, pod Jožetom Pučnikom pa je imela močan socialdemokratski pečat. Šele pod Janezom Janšo, ki SDS vodi od leta 1993, je šla v konservativno smer. A ves čas je bila močno prisotna v mestih, saj je za vladarico podeželja veljala SLS. Leta 2010 si je v dvanajstih občinah, ki imajo danes status mestne, skupaj priborila 76 mandatov, celo več kot štiri leta pred tem, ko je bila na oblasti.
Opaznejši osip podpore v mestih se je začel na lokalnih volitvah leta 2014, ko je Janša še prestajal pozneje razveljavljeno zaporno kazen na Dobu. Že pred tem, še bolj pa po njih je v stranki prišlo do nekaterih kadrovskih čistk. Tudi na lokalni ravni so jo zapustili nekateri vidnejši člani. Po begunskem valu konec leta 2015 in pohodu populizma v Evropi jo je Janša dokončno premaknil še bolj v desno. Večji poudarek je začela dajati nacionalizmu, krščanski identiteti Slovenije, boju za tradicionalne vrednote in druge teme.
S porastom družbenih omrežij so njeni vidnejši člani na čelu z Janšo postajali vse bolj agresivni in žaljivi do vseh političnih nasprotnikov in kritikov. Ljubljana kot simbol urbanega je v retoriki politikov SDS veljala za nekaj slabega in "pokvarjenega" - kot antipod "dobrega" in "čistega" podeželja. Lokalne volitve pred štirimi leti so že nakazale, da bi bil lahko trend izginjanja SDS iz urbanih središč nepovraten. Kljub temu, da je nekaj mesecev prej zmagala na parlamentarnih volitvah, je v mestnih občinah osvojila le še 55 mandatov.
Ob vse večji priljubljenosti nestrankarskih županov so se v SDS še načrtno odmikali od mest. Ne le programsko in ideološko, ampak tudi kadrovsko. Vedno manj vodilnih članov stranke prihaja iz največjih slovenskih mest. K temu pa velja prišteti še dejstvo, da je zadnja Janševa vlada med epidemijo uvajala "lockdowne", ki so precej večje ekonomske in psihološke posledice na ljudeh zelo verjetno pustili v mestih kot na podeželju.
