Na prvomajsko nedeljo so voznike avtomobilov na bencinskih servisih pričakale rekordne cene pogonskih goriv. Te so razburile tudi politični vrh. Najverjetnejši novi mandatar Robert Golob je tako poudaril, da je pri zadnjih podražitvah opaziti sume kartelnega dogovarjanja med največjimi trgovci. Toda dejstvo je, da se Petrolu in OMV o cenah sploh ni treba usklajevati.
Odhajajoča vlada na čelu je namreč šla v zadnjih dveh letih močno na roke trgovcem. Najprej jim je omogočila, da lahko sami določajo cene na bencinskih servisih po vsej državi. To je močno povečalo dobičke Petrola in OMV, dveh največjih trgovcev, ki imata v lasti 87 odstotkov bencinskih servisov v Sloveniji. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek jim je dovolil, da lahko cene goriv spreminjajo kadarkoli v tednu, ne da bi jih morali javno objavljati pred bencinskimi servisi.
Nato je Počivalšek trgovcem omogočil še, da jim o podražitvah ni treba poročati na enak način, kot morajo to početi v drugih državah. Za kaj gre? Po odredbi, ki so jo spisali na Počivalškovem ministrstvu, morajo trgovci o pocenitvah ali podražitvah bencina poročati v posebej za to namenjeno aplikacijo goriva.si. Ta naj bi zagotavljala transparentno obveščanje potrošnikov o cenah, racionalnejše obnašanje pri nakupu goriva in razvoj konkurence. Toda po ugotovitvah agencije za varstvo konkurence (AVK) naj bi dosegli ravno nasprotni učinek.
Preberite še:
Janševa vlada javnim uslužbencem ukazala: točite gorivo pri Madžarih
"Trgovci ne potrebujejo posebnega sporazuma o cenah"
Tako je povsem v skladu z odredbo, če trgovci sporočijo spremembo cene nekaj tednov ali pa zgolj nekaj minut pred uveljavitvijo nove cene na bencinskem servisu. "Agencija ugotavlja, da tovrstna 'odprtost' poročanja glede spreminjanja cen omogoča ponudnikom, da sledijo prvemu, ki objavi novo ceno, v relativno hitrem času, pri tem pa potrošniki nikoli ne vedo, kdaj so se oziroma kdaj lahko pričakujejo, da bi se cene pogonskih goriv lahko spremenile," so na AVK že decembra lani, dva meseca pred ruskim napadom na Ukrajino, opozorili v raziskavi. Tako trgovci "posebnega sporazuma, ki bi jim zagotavljal usklajeno delovanje, niti ne potrebujejo". Če bencin kot prvi podraži Petrol, lahko ostali ponudniki enako storijo že nekaj minut pozneje.
Da je deregulacija trga vodila do škodljivih oziroma nedovoljenih praks, najboljše kažejo cene goriva na bencinskih servisih na Lukovici pri Ljubljani. Na Petrolu je bilo potrebno včeraj zvečer za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,716 evra, za liter dizelskega goriva pa 1,913 evra. Na drugi strani avtoceste, na črpalki OMV, je liter bencina stal 1,719 evra, liter dizla pa 1,914 evra. Podobno je povsod po državi.
Do sredine leta 2020 so sicer trgovci cene 95-oktanskega in dizelskega goriva prosto določali le ob avtocestah. Na vseh drugih bencinskih servisih jih je določala uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je omejevala zaslužke trgovcev. Pri vsakem litru prodanega goriva so bili upravičeni do največ osem centov marže. Vrsto let so trgovci na čelu s Petrolom pritiskali vlade, da bi se to spremenilo, a pri tem niso bili uspešni.
Več analiz in študij je namreč dokazovalo to, kar se je pozneje tudi uresničilo - da bi se v tem primeru bencin podražil. Zakaj? Ker pri bencinskih servisih praktično ni mogoče govoriti o konkurenci. Trije največji trgovci, Petrol, OMV in Mol, skupaj obvladujejo 90 odstotkov trga. Konkurence bo kmalu še manj, saj je avstrijski OMV že lani podpisal pogodbo o prodaji bencinskih servisov v Sloveniji madžarskemu Molu. Če bo evropski varuh konkurence odobril posel, bo torej skoraj 500 bencinskih servisov v Sloveniji v lasti zgolj dveh trgovcev. Da cen bencina ni bilo smiselno sproščati, je ves čas opozarjal tudi varuh konkurence.
Preberite še:
Ker ne bo rogljičkov, si natočite bencin #kolumna
Lažne obljube o informiranosti potrošnikov
Že leta 2017 in nazadnje konec lanskega leta je AVK v analizi trga pogonskih goriv ugotovila, da je večina trgovcev po deregulaciji zvišala marže. Predlagala je tudi ukrepe, ki bi povečali konkurenco in zmanjšali možnost zlorabe:
- odpraviti bi morali visoke ovire za vstop na maloprodajni trg pogonskega goriva, še posebej pri omogočanju hitrejše gradnje bencinskih servisov, na primer s hitrejšo spremembo namembnosti zemljišč in hitrejšega pridobivanja dovoljenj oziroma ureditvijo prostorske zakonodaje.
- od trgovcev bi morali zahtevati, da spremembe cen sporočijo ministrstvu najmanj 24 ur vnaprej, če ne celo prej, s čimer bi jim preprečili oziroma vsaj otežili tiho dogovarjanje. V Avstriji lahko trgovci bencin podražijo le točno opoldne, pozneje na isti dan pa ga lahko samo pocenijo, če to želijo.
- po vzoru Avstrije, Nemčije, Italije in Irske bi morali od trgovcev zahtevati, da cene pogonskih goriv objavljajo na informacijskih panojih ob bencinskih servisih. Tega namreč ponekod ne počnejo. "Nekateri ponudniki so ponudili precej neverjetne odgovore v smislu, da objava na informacijskih panojih trenutno tehnično ni mogoča, nekateri so napovedali, da bodo to uredili v kratkem, kar pa se ni zgodilo."
Na ministrstvu, kjer so pred deregulacijo trga ugotavljali, "da večja kot je informiranost potrošnikov, manjša je možnost protikonkurenčnega obnašanja ponudnikov", se na opozorila AVK niso odzvali.
Preberite še:
Z lažno izjavo o SDS v vrh Petrola
Minister Vizjak zaslužil več kot 100.000 evrov
Vse to je bila voda na mlin trgovcem, ki so po deregulaciji trga opazno zvišali marže. Po naših informacijah so jih kar podvojili, in sicer z osem na 15 centov. Pri tem naj bi vsak dodatni cent marže za trgovce pomenil deset milijonov evrov dodatnega dobička.
To se je poznalo tudi na njihovih rezultatih. Skupina Petrol je v lanskem letu ustvarila rekordnih 124,5 milijona evrov čistega dobička, kar je bilo 70 odstotkov več kot v letu pred tem. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) se je zvišal za 43 odstotkov na 238,1 milijona evrov. "Večino je bilo ustvarjenega s prodajo naftnih derivatov," so priznali na Petrolu. Tudi avstrijski OMV je lani skoraj podvojil dobiček na 2,8 milijarde evrov. Koliko od tega so mu prinesli bencinski servisi v Sloveniji, ni znano.
Bogato je zaslužil tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Ta je od marca 2020 do odločitve vlade o liberalizaciji cen goriva kupil 415 dodatnih delnic družbe Petrol v vrednosti približno 120.000 evrov. Vizjak je bil tako prepričan v rast njihove vrednosti, da je za nakup najel celo posojilo. Danes so te delnice vredne več kot 220.000 evrov. Kot kaže, predvsem zaradi deregulacije trga. Njihov tečaj na Ljubljanski borzi se je zvišal s 300 na 534 evrov oziroma za kar 78 odstotkov. V istem obdobju je indeks SBITOP, ki meri tečaje najpomembnejših delnic, pridobil le 40 odstotkov vrednosti.
