Že od ponedeljka se v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini vrstijo ugibanja, ali je predsednik vlade Janez Janša v Bruselj res poslal neuradni diplomatski dokument ("non-paper" v angl.), ki govori o novem risanju meja na območju nekdanje Jugoslavije. Da je predsednik Evropskega sveta Charles Michel iz Slovenije prejel dokument s takšno vsebino, uradno ni potrdil nihče. Toda neuradni diplomatski dokument, ki predvideva razpad Bosne in Hercegovine, priključitev Republike Srbske k Srbiji in združitev Kosova z Albanijo, v resnici obstaja. Danes ga objavljamo na necenzurirano.si.
Dokument z naslovom "Zahodni Balkan – pot naprej" so po naših informacijah v Michelovem kabinetu prejeli v februarju. Kdo ga je spisal, uradno ni mogoče izvedeti. Po zatrjevanju naših virov zagotovo ni nastal na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Del njegove vsebine naj bi po nekaterih informacijah spisali v Budimpešti. Kljub temu se v bruseljskih diplomatskih krogih o njem govori kot o "slovenskem" dokumentu, saj naj bi Janšev kabinet sodeloval pri njegovem pošiljanju na različne naslove. Ker gre za neuradni diplomatski dokument, namenjen sporočanju različnih stališč in pobud brez uradnega značaja, na njem ni ne glave ne podpisa. Do Michela je prišel mimo uradne diplomatske pošte, zato je njegov obstoj javno mogoče kadarkoli zanikati.
Ne gre torej za uradno stališče Slovenije, ampak le enega od neformalnih predlogov možne rešitve vprašanj glede držav nekdanje Jugoslavije. Toda njegova vsebina je v popolnem nasprotju z vsemi veljavnimi dokumenti, na katerih temelji zunanja politika naše države. Še več, dokument je spisan po meri srbskih in hrvaških nacionalističnih krogov, ki si že tri desetletja prizadevajo za razkosanje Bosne in Hercegovine.
Preberite še:
Razkrivamo dokument: Janša in Plenković skupaj proti Sarajevu
Črno na belem: kako bi razkosali BiH
Dokument tako v uvodu omenja "nerešena nacionalna vprašanja Srbov, Albancev in Hrvatov", ki so izbruhnila na površje po razpadu Jugoslavije. Avtorji dokumenta poudarjajo, da tudi po vzpostavitvi miru po končanih vojnah, obljubljenih evropskih perspektivah in napredku Severne Makedonije in Črne gore v tej smeri v regiji "ostajajo nerešena ključna vprašanja". To so:
- da je Daytonski sporazum iz leta 1995, s katerim se je končala vojna v BiH, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, praktično priznal doseženo v vojni, na načelni ravni pa ne.
- da si je v tem trenutku težko predstavljati evropske perspektive Srbije in Kosova.
- da je članstvo BiH v EU mogoče v celoti izključiti.
- da je v vmesnem času prazen prostor izkoristila Turčija, ki je povečala vpliv v BiH in v Severni Makedoniji.
- da razen Turčije, peščice lokalnih politikov in njihovih podpornikov, ki imajo osebne koristi od kaosa in nedelujočih institucij, z razmerami v BiH ni zadovoljen nihče.
Tu pridemo do ključnega dela dokumenta – predlaganih "rešitev" za zgoraj opisane težave. Avtorji dokumenta so posebej poudarili, da imajo Srbija, Hrvaška in Albanija v tem trenutku stabilne vlade in da so njihovi izvoljeni politiki zmožni sprejemati strateške odločitve. Kaj torej predlagajo?
1) Združitev Kosova in Albanije. "Na Kosovu se želi 95 odstotkov prebivalstva združiti z matičnim albanskim narodom. Položaj je podoben v Albaniji. Meja med Albanijo (ki je članica Nata, op. a.) in Kosovom praktično ne obstaja. Srbski del Kosova bi dobil poseben status – po zgledu Južne Tirolske," navaja dokument. Gre sicer za avtonomno pokrajino na severu Italije, kjer je večina prebivalstva nemškogovorečega.
2) Združitev večine ozemlja Republike Srbske s Srbijo. "Srbsko nacionalno vprašanje se lahko v veliki meri reši s priključitvijo dela Republike Srbske k Srbiji. V tem primeru je Srbija pripravljena soglašati z združitvijo Kosova in Albanije," piše v dokumentu.
3) "Hrvaško nacionalno vprašanje se lahko reši z združitvijo večinskih hrvaških kantonov v BiH s Hrvaško ali s podelitvijo posebnega statusa hrvaškemu delu BiH (z uporabo modela Južne Tirolske)."
4) "Bošnjaki bi s tem dobili neodvisno delujočo državo in prevzeli polno odgovornost zanjo. Na referendumu bi ljudje odločali med vstopom v EU ali prihodnostjo zunaj EU (po zgledu Turčije). Za zdaj prepričljiva večina Bošnjakov podpira EU perspektivo, toda v primeru nadaljnjega kaosa ter močnega povečanja turškega vpliva in radikalnega islama, bi se lahko položaj v prihodnjem desetletju drastično poslabšal."
Preberite še:
Vučić, Orban, Janez – vse za biznis danes #kolumna
Je Pahor vedel za dokument in tipal teren?
Te "rešitve" bi po oceni avtorjev pospešile pogajanja o članstvu držav zahodnega Balkana v EU in Nato. Toda gre za predloge, ki jim odločno nasprotujejo v ZDA, Nemčiji, Franciji in drugih evropskih državah. Mednarodna skupnost namreč poudarja pomen ozemeljske celovitosti BiH in nasprotuje novemu risanju meja na področju nekdanje Jugoslavije. To bi namreč odprlo pandorino skrinjico in verjetno vodilo v nove vojne. Zelena luč za razpad Bosne in Hercegovine in združitev Kosova z Albanijo bi dala nov zagon srbskim nacionalistom v Črni gori in albanskim nacionalistom v Severni Makedoniji, dvema članicama zveze Nato.
Že dejstvo, da se Slovenija in Janša omenjata v povezavi s tem dokumentom, je verjetno največji udarec prihajajočemu slovenskemu predsedovanju EU. Ko so mediji iz BiH v začetku tedna poročali o tem dokumentu, je Janša v odzivu zatrdil, da "Slovenija resno išče rešitve za razvoj regije in evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana". Toda obstoja dokumenta ni izrecno zanikal. Poudaril je le, da "bi februarja ali marca težko kaj predal Charlesu Michelu, saj ga je nazadnje srečal lani". A možnih poti, po katerih je dokument prišel do Bruslja, je precej. Michel se je recimo sredi februarja na Poljskem udeležil srečanja ob 30. obletnici višegrajske skupine, kamor je prišel tudi madžarski premier Viktor Orban, Janšev najtesnejši politični zaveznik v EU.
Dejstvo, da dokument o razdelitvi BiH obstaja, v novo luč postavlja tudi obisk predsednika republike Boruta Pahorja v tej državi v začetku marca. Kot je v začetku tedna razkril član predsedstva BiH Željko Komšić, ga je Pahor spraševal o možnem mirnem razhodu v BiH. Iz Pahorjevega kabineta so pozneje zatrdili, da predsednik republike nasprotuje idejam o razpadu BiH. Vprašanje o mirnem razhodu naj bi postavil zgolj zaradi zaskrbljenosti nad temi idejami.
Toda Pahor je prišel v Sarajevo že po tem, ko je Michel prejel dokument. Je res mogoče, da Pahor zanj ni vedel? Je vprašanje o mirnem razpadu BiH postavil, ker je tipal teren za koga drugega? Dokument namreč govori tudi o prihodnjih "korakih". Natančneje, o "tihem" preverjanju pri odločevalcih v regiji in mednarodni skupnosti, ali je načrt možno uresničiti. Če bi se pri tem izkazalo, da dogovora ne bi bilo mogoče doseči, bi dokument ohranil status "non-paperja". Da so se marca prek različnih kanalov intenzivno preverjali predlogi o risanju novih meja na Balkanu, je nakazal tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken. V začetku aprila je namreč v odprtem pismu predsedstvu BiH izključil možnost pogovorov o radikalnih spremembah Daytonskega sporazuma.
Janševa igra s slovenskimi interesi
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je včeraj v državnem zboru zatrdil, da se slovenska strategija do zahodnega Balkana ni spremenila. A znamenj o novem zasuku v slovenski zunanji politiki je vedno več. Po naših informacijah so v zadnjih mesecih nastali kar trije "non-paperji" o BiH, pri katerih je tako ali drugače sodelovala Slovenija. Logar je včeraj potrdil obstoj enega od teh dokumentov. Gre za diplomatsko pobudo glede BiH, ki jo je sredi marca sprožila Hrvaška, k njej pa je pristopila tudi Slovenija. S tem dokumentom v Zagrebu nadaljujejo že dlje časa trajajočo diplomatsko ofenzivo za spremembe volilne zakonodaje v BiH. Ta bi močno olajšala izvolitev hrvaškega člana predsedstva BiH po meri Zagreba. Dokument smo na necenzurirano.si razkrili včeraj.
Slovenija se je s pristopom hrvaški diplomatski pobudi še bolj oddaljila od največjih držav EU. Ob Madžarski jo je namreč podprl le trojček pravoslavnih držav: Grčija, Bolgarija in Ciper. Prvi dve imata lastne interese pri vprašanju Severne Makedonije, sploh pri pogojevanju njenega nadaljnjega vstopanja v evropske integracije. Spremembi volilne zakonodaje v BiH v prid Zagreba je naklonjena tudi Rusija, ključna politična zaveznica srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, ki odkrito govori o priključitvi Republike Srbske k Srbiji.
Zakaj je Slovenija slabe tri mesece pred predsedovanjem EU pri vprašanju BiH pristopila k pobudi Hrvaške, ki ima v tej državi močne nacionalne interese, ni jasno. Sploh, ker ima naša država s Hrvaško še vedno odprtih več vprašanj, na čelu z arbitražo. Tudi vprašanje, kako se zadnji zunanjepolitični manevri skladajo z interesi naše države, še nima odgovora.
"Minister Logar se je čudil, da bi takšen papir sploh obstajal"
O "non-paperju", ki predvideva razpad BiH, je bilo govora tudi na včerajšnjem srečanju zunanjih ministrov Hrvaške in BiH, Gordana Grlića Radmana in Bisere Turković. Grlić Radman ga je označil za "fantomskega". Zatrdil je, da se je tudi slovenski zunanji minister Anže Logar čudil, da bi takšen papir sploh obstajal.
"Prepričana sem, da nihče resen znotraj EU ne more biti naklonjen ideji, da ima pravico ogroziti integrito neke države, pa četudi skušajo nazadnjaške sile znotraj BiH občasno idejo o razdelitvi prikazati kot legitimno. Cilj je odprtje pandorine skrinjice in destabilizacija razmer na zahodnem Balkanu, v teh razmerah pa očitno nekdo računa, da bo dosegel cilje, ki jih ni mogel v vojni. Kot BiH se v mednarodnih krogih in znotraj države že dlje časa borimo proti maligni propagandi in svojevrstno hibridno vojno proti evroatlantskim interesom BiH in vseh njenih državljanov. Vesela sem, da je bila vsebina tega 'non-paperja' zanikana in da je tudi sam Janša rekel, da podpira ozemeljsko celovitost BiH," pa je včeraj dejala Turkovićeva.
