Janša in Plenković skupaj proti Sarajevu

Po naših informacijah ne obstaja le eden, ampak trije neuradni diplomatski dokumenti, povezani z vprašanjem Bosne in Hercegovine, pri katerih je sodelovala Slovenija.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sreda, 14. 4. 2021, 14:00


20200330-00997926
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je danes potrdil, da je Slovenija pristopila k diplomatski pobudi glede BiH, ki jo je sredi marca sprožila Hrvaška.
STA

V državnem zboru so danes želeli razčistiti, ali je predsednik vlade Janez Janša konec lanskega leta v Bruselj res poslal neuradni diplomatski dokument ("non paper" v angl.), ki omenja možen razpad Bosne in Hercegovine in novo risanje meja na območju nekdanje Jugoslavije. Pred poslance je prišel minister za zunanje zadeve Anže Logar. Toda po njegovem nastopu se je izkazalo, da je teh neuradnih dokumentov, povezanih s stališči Slovenije do BiH, v resnici več - po naših informacijah celo trije.  

Logar je tako danes priznal obstoj enega od teh dokumentov. Gre za diplomatsko pobudo glede BiH, ki jo je sredi marca sprožila Hrvaška, k njej pa je pristopila tudi Slovenija. Gre za neuradni diplomatski dokument, ki bo podlaga za razpravo o BiH na prihodnjem srečanju zunanjih ministrov držav EU o Zahodnem Balkanu. S tem dokumentom v Zagrebu nadaljujejo že dlje časa trajajočo diplomatsko ofenzivo za spremembe volilne zakonodaje v BiH, pri čemer se je zdaj Slovenija prvič odkrito postavila na stran Hrvaške.

Objavljamo dokument:

/
/
necenzurirano.si

/
/
necenzurirano.si

/
/
necenzurirano.si

/
/
necenzurirano.si

Katere spremembe volilne zakonodaje BiH si želijo v Zagrebu? Najpomembnejša bi bil način volitev treh članov predsedstva. Do zdaj je en član prišel iz Republike srbske (v tem mandatu je to Milorad Dodik), dva pa so izvolili vsi prebivalci Federacije BiH. To je pomenilo, da so hrvaškega člana predsedstva volili tudi Bošnjaki, zaradi česar je bil na zadnjih volitvah ob Šefiku Džaferoviću izvoljen še Željko Komšić, ki ga Zagreb že več let ne priznava za legitimnega predstavnika Hrvatov v BiH. V Zagrebu zato želijo, da bi hrvaškega člana predsedstva BiH volili le na območjih, kjer večino prebivalstva predstavljajo Hrvati. 

"Le s trdno navezavo človekovih in političnih pravic vseh treh konstitutivnih narodov in vseh ostalih državljanov BiH na evropske vrednote in standarde EU lahko ta država okrepi svojo stabilnost in gre po poti naprej. Za uresničitev tega morajo biti ključne reforme, vključno z novo volilno zakonodajo, brez nadaljnjega odlašanja sprejete pred splošnimi volitvami leta 2022," navaja neuradni diplomatski dokument.

Plenković in Dodik na istem bregu

To bi omogočilo, da Komšićev položaj zasede izbranec Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), najpomembnejše stranke Hrvatov v BiH in vladajoče stranke na Hrvaškem. Pri tem šef hrvaške diplomacije Gordan Grlić Radman poudarja, da bi spremenjena volilna zakonodaja odpravila diskriminacijo. S tem bi se po njihovem spoštovala enakopravnost treh konstitutivnih narodov: Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. S spoštovanjem evropskih standardov bi se izognili "vsakršnim manipulacijam v volilnem procesu", je mogoče prebrati v dokumentu. Čas, v katerem se je Zagreb lotil pobude, ni naključen. Novembra prihodnje leto bodo namreč v BiH parlamentarne volitve.  

Idejo o hrvaški entiteti v BiH že več let podpira vplivni Milorad Dodik, predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine in predsednik entitete Republika Srbska.
Idejo o hrvaški entiteti v BiH že več let podpira vplivni Milorad Dodik, predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine in predsednik entitete Republika Srbska.
Reuters

Vlada Andreja Plenkovića zato v zadnjih tednih svoje kolege v EU prepričuje, da so te spremembe pomembne za nadaljevanje priključitve BiH k evroatlantskim integracijam in varnost države. 

Toda kritiki v diplomatskih krogih opozarjajo, da bi takšna sprememba volilne zakonodaje močno posegla v dogovor, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj. Z njim je bila BiH vzpostavljena kot enotna država v mejah nekdanje republike z dvema entitetama. Nova volilna zakonodaja bi bila namreč prvi korak do oblikovanje tretje entitete v BiH, kar bi bilo v nasprotju z Daytonskim sporazumom. To bi lahko odprlo tudi pandorino skrinjico novega risanja meja v nekdanji Jugoslaviji. V predsedstvu BiH bi imela večino kandidata po volji Beograda in Zagreba. Vse to bi dalo nov zagon pobudam o odcepitvi Republike Srbske, ki bi pripeljala do razpada BiH, srbskim nacionalistom v Črni gori, albanskim nacionalistom v Severni Makedoniji in idejam o priključitvi severnega dela Kosova Srbiji.

Tudi zato ne preseneča, da idejo o hrvaški entiteti že več let podpira Milorad Dodik, ki skupaj z vodjo HDZ v BiH Draganom Čovićem že več let napada visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Valentina Inzka. Obtožujeta ga, da ne prikazuje prave slike razmer v BiH in da ga vprašanje načina izvolitve hrvaškega člana predsedstva ne zanima. Dodik je Inzka označil celo za "pošast, ki sovraži Srbe". Očita mu, da BiH vsiljuje odločitve, ki jih v Daytonskem sporazumu ni, zato da se maščuje Srbom in Hrvatom. O "problemu Daytonskega mirovnega sporazuma" odkrito govori tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Medtem ko Rusija uradno podpira Dayton, hkrati poudarja, da ni več potrebe po obstoju visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, torej Inzka, ki je po sporazumu najvišja avtoriteta za razlago njegovih civilnih določil.

Slovenija spet daleč od držav Zahoda

Slovenija se je s podporo Zagrebu znova oddaljila od držav Zahoda: ZDA, Velike Britanije, Nemčije in Francije, ki vztrajajo pri spoštovanju Daytona in ozemeljski nedeljivosti BiH. Nemčija, najpomembejša slovenska gospodarska partnerica, recimo obsoja napade na Inzka in si odločno prizadeva, da bi BiH začela delovati kot država, ki bi presegla etnične razdelitve, a v okviru Daytonskega sporazuma. Enako stališče glede visokega predstavnika imajo tudi v Londonu, Parizu in Washingtonu. 

Daytonski sporazum so leta 1995 podpisali predsednik BiH Alija Izetbegović, hrvaški predsednik Franjo Tuđman in srbski predsednik Slobodan Milošević.
Daytonski sporazum so leta 1995 podpisali predsednik BiH Alija Izetbegović, hrvaški predsednik Franjo Tuđman in srbski predsednik Slobodan Milošević.
Reuters

Ob Sloveniji so diplomatsko pobudo iz Zagreba podprle še Madžarska (Viktor Orban velja za največjega političnega zaveznika Vladimirja Putina v EU) in trojček pravoslavnih držav: Grčija, Bolgarija in Ciper. Prvi dve imata lastne interese pri vprašanju Severne Makedonije, sploh pri pogojevanju njenega nadaljnjega vstopanja v evropske integracije. 

Zakaj je Slovenija obrnila ploščo v politiki do BiH, za zdaj uradno ni znano. Da Slovenija kljub odprtim vprašanjem, ki jih ima s Hrvaško, od arbitraže naprej, podpira oblikovanje hrvaške entitete v BiH, se je v diplomatskih krogih govorilo že konec lanskega leta. Takrat je Janša predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu po informacijah iz več virov poslal svoj neuradni diplomatski dokument na temo BiH in zahodnega Balkana. Kaj je njegova vsebina, ni jasno, Janša pa njegovega obstoja do zdaj ni potrdil.

Po naših informacijah pa obstaja še en neuradni diplomatski dokument na temo BiH, pri katerem je sodelovala Slovenija. Komšić je sicer v začetku tedna razkril, da ga je o možnem mirnem razhodu v BiH ob obisku v Sarajevu spraševal predsednik republike Borut Pahor. Iz njegovega kabineta so nam zatrdili, da Pahor nasprotuje idejam o razpadu BiH.

Evropska pot BiH bo še dolga

V vsakem primeru bo posamezne dele volilne zakonodaje v BiH treba spremeniti. Konec lanskega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice že v petem primeru razsodilo, da BiH v ustavi in volilni zakonodaji diskriminira svoje državljane, ker jim zaradi etnične pripadnosti in kraja bivanja omejuje možnost kandidiranja v predsedstvo BiH in v zgornji dom parlamenta BiH, dom narodov. Prva in najbolj znana je razsodba v primeru Sejdić-Finci iz leta 2009. Ustava namreč določa, da za srbskega člana predsedstva lahko kandidirajo le tisti, ki živijo v Republiki Srbski. Hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva pa izbirajo med kandidati iz Federacije BiH. S tem so diskriminirani Hrvati in Bošnjaki, ki živijo v Republiki Srbski. Nobene od dosedanjih štirih razsodb oblasti BiH še niso udejanjile, niti spremenile volilne zakonodaje. 

Uresničile niso niti odločitve ustavnega sodišča BiH iz leta 2017 o spremembi načina izvolitve poslancev iz Federacije BiH v dom narodov. Pri njeni uveljavitvi vztraja HDZ BiH, ki želi doseči spremembe volitve članov predsedstva BiH.

Valentin Inzko, visoki predstavnik za BiH
Valentin Inzko, visoki predstavnik za BiH
STA

BiH je na poti v evropske integracije po dveh desetletjih še vedno na začetku. BiH je bila kot potencialna kandidatka za članico EU prepoznana še na vrhu evropskega sveta v Solunu leta 2003. Za članstvo je uradno zaprosila februarja 2016, Evropska komisija pa je uradno mnenje o njeni kandidaturi izdala maja 2019 – še v času, ko jo je vodil Jean Claude Juncker, ki se v svojem mandatu praktično ni ukvarjal z Zahodnim Balkanom. Opredelila je 14 ključnih prednostnih področij za reforme na področju demokratičnosti in delovanja državne ureditve, vladavine prava, človekovih pravic in javne uprave. 

Zadnje poročilo o BiH je Evropska komisija izdala oktobra lani in v njem priznala, da se je BiH v zadnjem času lotila nekaterih reform, ki jih izpostavlja mnenje. Junija lani so bile tako po 12 letih izpeljane prve lokalne volitve v Mostarju. Na vseh ravneh vlade je BiH sprejela strateški okvir reforme javne uprave, poudarja poročilo, ki izpostavlja še revidirano nacionalno strategijo pregona vojnih zločincev. Poročilo je posebej opozorilo na velikansko ekonomsko breme, ki ga za države Zahodnega Balkana predstavlja pandemija covid-19.