Tik preden bodo poslanci odločali o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so na njihova vrata začeli trkati predstavniki Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice, ki je življenjsko odvisna od nadaljnjega obstoja tega zavarovanja.
Tako je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) med 16. in 25. majem, torej v manj kot 14 dneh, zabeležela kar 113 lobističnih stikov, ki so jih predstavniki Vzajemne opravili s funkcionarji državnega zbora in njegovimi zaposlenimi. To v povprečju pomeni več kot deset na dan.
Predstavniki Vzajemne so obiskovali poslance in strokovne sodelavce vseh strank. Med njimi je bilo tudi pet članov odbora za zdravstvo: predsednica Tamara Kozlovič (Svoboda), Bojana Muršič (SD), Jelka Godec, Alenka Jeraj (obe SDS) in Iva Dimic (NSi). Najbolj množično so se prošnji Vzajemne odzvali v SD in NSi, saj se je sestankov udeležilo po sedem oziroma šest njihovih poslancev in strokovnih sodelavcev. Od poslancev Levice, ki goreče zagovarja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je na sestanek prišel le Matej Tašner Vatovec. Z Vzajemno sta se sestala tudi poslanca manjšin.
Dopis Vzajemne je prejel tudi predsednik vlade Robert Golob.
Preberite več:
To so zmagovalci volitev v Vzajemni
Uspešnejši pri opoziciji, pri koaliciji očitno ne
Toda lobiranje Vzajemne vsaj za zdaj očitno ni naletelo na plodna tla, saj namerava koalicija nadaljevati s sprejemanjem novele zakona. Tako je Tamara Kozlovič včeraj zahtevala sklic nujne seje, po kateri bi poslanci kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič predlagali, naj preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja uvrsti na redno sejo državnega zbora, ki se bo začela 26. junija.
Po naših informacijah v koaliciji želijo, da bi novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začela veljati 1. januarja prihodnje leto. Po prvotnih načrtih bi se to moralo zgoditi septembra letos. A na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so se odločili za nekajmesečni zamik, s čimer bi omogočili čas za sprejetje podzakonskih aktov in pravočasno obveščanje zavarovancev. To je bil namreč eden glavnih očitkov nasprotnikov ukinitve. Pri tem naj bi poslanci koalicije upoštevali le nekatere predloge, ki bodo omogočili bolj učinkovito preoblikovanje.
Bolj uspešni so bili predstavniki Vzajemne pri opoziciji. Tako je NSi v začetku tedna zahtevala nujno sejo komisije državnega zbora za nadzor javnih financ na temo finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema. NSi je sicer tesno povezana z Vzajemno. Član izvršilnega odbora NSi Matjaž Trontelj je dolgoletni direktor sektorja za zavarovalne primere pri tej zdravstveni zavarovalnici.
Koga vse so obiskali predstavniki Vzajemne
Kot smo izvedeli, je delegacijo Vzajemne, ki je v zadnjem mesecu obiskala državni zbor, vodil predsednik njene uprave Aleš Mikeln. Spremljala naj bi ga še finančnik in analitik, ki je v prid argumentom proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja navajal statistične podatke. Že pred tem je Mikeln javno opozarjal, da bi se Slovenija s sprejetjem koalicijskega predloga uvrstila v krog Severne Koreje, Mongolije, Venezuele in Kube, ki nimajo zasebnega financiranja zdravstva.
Preberite še:
20 let rušenja levih vlad, ki so ukinjale dopolnilno zavarovanje
Koliko bomo plačevali
Novela zakona sicer predvideva prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka. Njegov prejemnik bi bil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več zasebne zavarovalnice. Njihove obratovalne stroške in dobičke - gre za okoli 50 milijonov evrov - bi preusmerili v zdravstveno blagajno.
Odprto je še vprašanje, koliko bi znašal nov obvezni prispevek in kdo bi ga plačeval:
1. Poslanska skupina Gibanja Svoboda vztraja, da bi vsi plačevali 35 evrov, ta znesek pa bi se lahko enkrat na leto uskladil.
2. V Levici pa želijo tiste, ki prejemajo povprečno plačo ali manj, obremeniti manj, tiste z večjimi prihodki pa precej bolj. Ljudje z mesečnimi dohodki, nižjimi do trenutne povprečne bruto plače (približno 2.145 evrov na mesec), bi plačevali 33 evrov ali manj. Največ, 200 evrov mesečno, bi plačevali tisti, ki prejemajo pet- ali večkratnik povprečne plače ali več. Torej tistih 3.452 oseb, ki prejemajo več kot 10.725 evrov bruto mesečno plače.
Ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so v zadnjih dveh desetletjih obljubljale številne levosredinske vlade, vendar so se vsi poskusi izjalovili. Z obljubami so trčile ob interese zavarovalnic, ki so vztrajno lobirale pri poslancih državnega zbora. V zadnjih 20 letih so tako v Sloveniji padali ministri za zdravje in celo vlade. Nazadnje leta 2020 vlada, ki jo je vodil Marjan Šarec.
Preberite še:
Jaz zate, Vzajemna zase #kolumna
