Kaj smrdi iz bioplinarne, ki jo je slaba banka prodala Madžarom?

Zakaj policija preiskuje delovanje bioplinarne, ki jo je DUTB Francija Matoza pred tremi meseci prodala Madžarom?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
torek, 16. 11. 2021, 05:55


bioplinarna-gjerkeš-v-dobrovniku
Delovanje bioplinarne v Dobrovniku preiskujeta policija in inšpektorat.
Nataša Juhnov

Pred tremi meseci je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, poceni prodala bioplinarno v Dobrovniku, sedežu istoimenske občine v bližini Lendave. Kupila jo je madžarska skupina Pannonia Bio, ki jo je že pred tem v Slovenijo pripeljal Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in prvi mož upravnega odbora DUTB. Toda zdaj delovanje bioplinarne že preiskujeta policija in inšpektorat.

Iz bioplinarne se namreč že nekaj časa širi neznosen smrad. Krajani Dobrovnika zato sumijo, da novi lastniki vanjo vozijo komunalno blato oziroma mulj, iz katerega pridobivajo bioplin. To je po neuradnih informacijah v nasprotju z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem. 

"Ne nasprotujemo temu, da je bioplinarna v naši občini. Smo pa proti temu, da bi delovala brez papirjev ali v nasprotju z dovoljenji. To, kar se dogaja sedaj, je nesprejemljivo. Ne samo mulj, zaradi katerega se širijo vonjave, ampak tudi neznosen hrup. Prej so pripeljali že pripravljeno koruzo, zdaj pa jo meljejo kar pred bioplinarno. Hrup presega meje razumnega," nam je zaupal župan Dobrovnika Marjan Kardinar.

Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar je zaskrbljen nad tem, kaj se dogaja v tamkajšnji bioplinarni, ki so jo od DUTB kupili Madžari.
Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar je zaskrbljen nad tem, kaj se dogaja v tamkajšnji bioplinarni, ki so jo od DUTB kupili Madžari.
Vanesa Jaušovec

Preberite še:
Madžarski posli Janševega odvetnika #dokumenti

Matozovi posli z bioplinarnami

Kot smo že poročali, so Madžari bioplinarno, ki dolgo časa ni delovala, kupili sredi poletja. Zanjo so plačali dva milijona evrov. To je trikrat manj od cene, ki jo je DUTB le dve leti pred tem plačala za odkup te bioplinarne iz stečaja prejšnjega lastnika. Pri poslu se pojavljajo tudi sumi konflikta interesov in korupcije. V času posla je bil namreč predsednik upravnega odbora DUTB že Franci Matoz. Le nekaj mesecev, preden so Madžari od DUTB kupili bioplinarno v Dobrovniku, jim je Matoz prodal svojo bioplinarno v Vučji vasi. Madžari so mu plačali štiri milijone evrov - še enkrat več, kot je zanjo plačal sam. 

Po naših informacijah so Madžari takoj po prihodu v Dobrovnik začeli s sanacijo in čiščenjem bioplinarne. Zamenjali so dotrajano in neustrezno opremo. Zdaj polnijo rezervoarje s koruzno silažo in drugo surovino, da bi lahko bioplinarno čim prej zagnali. Toda pri tem se pojavlja vprašanje, ali pri tem sledijo zakonodaji in drugim predpisom.

Ali Madžari v svojo novo bioplinarno res vozijo iztrebke iz čistilnih naprav in ali s tem kršijo okoljevarstveno dovoljenje, bodo ugotavljali okoljski inšpektorji in kriminalisti. Na policijski upravi v Murski Soboti so nam pojasnili, da v zadevi zbirajo obvestila v skladu z veljavno zakonodajo in svojimi pristojnostmi. "Po vseh zbranih obvestilih in ugotovitvah pristojnih inšpekcijskih služb bomo zadevo ustrezno zaključili," so poudarili. 

Medtem ko je Franciju Matozu eno bioplinarno uspelo prodati z milijonskim dobičkom, je DUTB s prodajo druge bioplinarne ustvarila visoko izgubo, razkrivajo dokumenti. Obe je kupila ista madžarska skupina.
Medtem ko je Franciju Matozu eno bioplinarno uspelo prodati z milijonskim dobičkom, je DUTB s prodajo druge bioplinarne ustvarila visoko izgubo, razkrivajo dokumenti. Obe je kupila ista madžarska skupina.
necenzurirano.si/Bobo

Preberite še:
Država rešila Matoza in mu prihranila milijon evrov #dokumenti

Madžarski lastniki: V Sloveniji nimamo političnih zvez

Na inšpektoratu za okolje in prostor so potrdili, da so prejeli "prijavo o vnosu blata s čistilnih naprav v bioplinsko napravo v Dobrovniku". Po zadnjih informacijah inšpekcijskega postopka še niso uvedli. 

Z več vprašanji smo se obrnili tudi na podjetje Pannonia Bio Gas s sedežem v Križevcih pri Ljutomeru, ki upravlja z bioplinarno v Dobrovniku. Zanimalo nas je: 

1) Ali te informacije držijo? Kdaj ste začeli uporabljati blato?

2) Ali imate dovoljenje za uporabo blata? Če ne, na kakšni podlagi ga uporabljate?

3) Ali ste zaprosili za spremembo dovoljenja, po kateri bi lahko uporabljali blato?

4) Ali blato uporabljate tudi v bioplinarni v Vučji vasi?

Konkretnih odgovorov nismo prejeli. V daljšem pojasnilu je Eric Sievers, direktor investicij v krovni družbi skupine Pannonia Bio, med drugim zatrdil, da se vprašanja "berejo kot serija obtožb", ki "temeljijo na surovih ugibanjih". Zapisal je še, da v naši državi nimajo nobenih političnih povezav in da so vlagatelji na področju zelenih tehnologij, kjer Slovenija močno zaostaja za zavezami iz pariškega sporazuma.

Preberite še:
Matozovi posli z Madžari tresejo vrh slabe banke

Blato iz čistilnih naprav je velik posel

V vsakem primeru pa sta prevzem in obdelava blata v zadnjih letih postala velik posel, predvsem za tiste, ki vedo, kam z njim. Po tem, ko se je madžarska vlada Viktorja Orbana leta 2019 odločila zapreti svoje meje za uvoz komunalnega blata, se je namreč Slovenija znašla v velikih težavah. Ni imela dovolj lastnih kapacitet za njegovo obdelavo, tako da ga je vsako leto kar 70 ton izvozila, večino na Madžarsko. Ker so se naenkrat meje zaprle, je prišlo do visokega dviga cen.

Eric Sievers, predstavnik družbe Pannonia Bio, ki je lastnica bioplinarne v Dobrovniku, ni želel odgovarjati na vprašanja o tem, ali v njej uporabljajo tudi komunalno blato.
Eric Sievers, predstavnik družbe Pannonia Bio, ki je lastnica bioplinarne v Dobrovniku, ni želel odgovarjati na vprašanja o tem, ali v njej uporabljajo tudi komunalno blato.
Youtube/posnetek zaslona

Če so bile pred krizo cene nižje od 70 evrov na tono blata, so se naenkrat podvojile. "Cena odvoza je zdaj 130 evrov in celo, odvisno od tega, kakšno pogodbo ima sklenjena posamezna komunala," so v začetku lanskega leta ugotavljali v Komunalnem podjetju Logatec. Če odvoza ni bilo, so blato začasno skladiščili ob čistilni napravi in na odlagališču Ostri vrh. "A največ mesec do dva, začasno lahko v pokritih kontejnerjih skladiščimo največ 100 ton mulja," so opozorili.

Trenutno so cene nekoliko nižje. Ljubljansko podjetje Voka Snaga je sredi letošnjega leta na podlagi javnega razpisa izbralo novega prevzemnika komunalnega blata. Z družbo Surovina iz Maribora je sklenilo pogodbo, po kateri plačuje 100,5 evra za prevzem tone blata. Nekateri prevzemniki so se v želji po čim večjem zaslužku posluževali tudi nedovoljenih praks in blato odložili kar v naravi. Najbolj je odmeval primer v naselju Pivola v občini Hoče-Slivnica, kjer so odvrgli 197 ton blata iz Čistilne naprave Ptuj. Stroške sanacije odlagališča je pokrila država.

Preberite še:
Utapljali se bomo v iztrebkih in plačevali višje položnice

Bioplinarno že preiskovali inšpektorji in kriminalisti

Če so komunalno blato iz čistilnih naprav naenkrat začeli uporabljati v bioplinarnah, to pomeni dober posel ne samo za prevzemnike oziroma prevoznike, ki so se "znebili" blata, ampak tudi za upravljalce bioplinarne, ki so našli dodatno gorivo za proizvodnjo bioplina.

Bioplinarno v Dobrovniku je sicer pred več kot desetletjem zgradil pomurski podjetnik Branko Gjerkeš. Pri 6,5 milijona evrov vrednem projektu mu je pomagala skupina Keter, ki je zgradila več bioplinarn po državi, za njo pa so ostali dolgovi in stečaji podjetij. Gjerkešova bioplinarna je bila med večjimi. Imela je megavat inštalirane moči in dovoljenje za delovanje na goveji gnoj ter na koruzno in travno silažo.

Krajani Dobrovnika so na nogah.
Krajani Dobrovnika so na nogah.
Nataša Juhnov

Toda že kmalu po odprtju je začela razburjati okoliške prebivalce. Leta 2011 je Gjerkeš zaprosil Agencijo RS za okolje (Arso), naj mu dovoli povečanje zmogljivosti bioplinarne in hkrati večji obseg predelave živalskih odpadkov. Takrat je prišlo tudi do napačne navedbe Arsa, da bo v bioplinarni predeloval živalska trupla. Napako so popravili, a zaupanje Dobrovničanov je bilo porušeno. Tudi zato, ker je okoljska inšpekcija na pobudo lokalne skupnosti opravila izredni pregled digestata oziroma pregnitega blata in ugotovila, da ta ne ustreza nobenemu kakovostnemu razredu. Podjetju so prepovedali zakopavanje oziroma njegovo odlaganje na tla, dokler ne bo ustrezal predpisom. Sprožen je bil tudi inšpekcijski postopek.

To je bilo že v času, ko je družba Bioplin Gjerkeš končala v stečaju, bioplinarna v Dobrovniku pa v stečajni masi, iz katere jo je najemalo podjetje Eko geo. Takrat so posle prejšnjega lastnika že preiskovali soboški kriminalisti. Ti so leta 2016 podali kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe zaradi suma oškodovanja upnikov z navideznimi posli, ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin, utaje davkov ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Preberite še:
Lovke afere komunalno blato vodijo do Balkanskega bojevnika