Javno naročilo za 20 kilometrov dolg prenosni plinovod med Ajdovščino in Sežano, ki je eden ključnih projektov državne družbe Plinovodi, je postalo osrednje bojišče trenutno najbolj silovitega spopada med največjimi domačimi gradbinci.
Vanj so vpleteni trije:
- podjetje Garnol, ki je v lasti Jurija Krča, prvega moža telekomunikacijskega operaterja T-2.
- družba IMP, ki vrsto let velja za hišnega dobavitelja Plinovodov. Od lani je njen edini lastnik Stojan Nikolić, nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
- podjetje IMP Promont, ki lastniško ni povezano z IMP, v konzorciju pa sodeluje s Kolektor Kolingom, ki je del idrijske skupine Kolektor, in družbo C&G, še enim dolgoletnim dobaviteljem Plinovodov.
Po letu in pol pravnih bojev zdaj najbolje kaže Krčevemu Garnolu. Tega je namreč družba Plinovodi po pogajanjih s ponudniki pred dnevi izbrala za izvajalca gradbenih del. Cena: 10,4 milijona evrov (brez DDV), kar je pol manj od vrednosti prvotne Krčeve ponudbe. To pa ne pomeni, da je bitke za posel že konec, saj lahko ostala ponudnika, ki sta še ostala v igri, še vedno vložita zahtevo za revizijo.
Kaj vse se je torej dogajalo na razpisu za projekt plinovoda, ki bi moral biti po prvotnih načrtih končan že prihodnje leto?
Preberite še:
Na Darsovem razpisu za 10.000 evrov premagali konkurenta, zdaj dobili 8-milijonski aneks
Leto in pol pravnih bitk
Javno naročilo so v družbi Plinovodi, ki jo že vrsto leto vodi Marjan Eberlinc, objavili v začetku lanskega leta, aprila lani pa prejeli tri prijave. Tri mesece pozneje nikomur od ponudnikov niso priznali sposobnosti, da lahko ta dela tudi opravi, saj naj bi vsakemu od njih manjkal po en certifikat.
Spopad se je nato preselil pred državno revizijsko komisijo, kamor so prijavitelji vložili pritožbe – in bili vsi pri tem uspešni. V drugem poizkusu so tako v Plinovodih vsem trem ponudnikom priznali sposobnost, da dela lahko opravijo.
Nato se je začel boj vseh proti vsem. Garnol se je spet pritožil na državno revizijsko komisijo – tokrat zaradi sklepa, s katerim so v Plinovodih prižgali zeleno luč za sodelovanje na razpisu obema konkurentoma. Enako je storil tudi konzorcij družb IMP Promont in Kolektor Koling. Komisija je oba zahtevka zavrnila. To je pomenilo, da so lahko v Plinovodih ponudnike ponovno pozvali k oddaji ponudbe. Konec letošnjega julija, torej dobrih 15 mesecev po objavi prvotnega javnega naročila, so v Plinovodih odprli tri ponudbe. Najcenejšo, vredno slabih 19 milijonov evrov, je oddal IMP, sledil mu je Krčev Garnol z 21,2 milijona evrov, ki jo je naknadno tudi uspešno dopolnil.
Preberite še:
Zakaj cene javnih naročil v krški nuklearki letijo v nebo
V pogajanjih zbili ceno kar za polovico
Sledila so pogajanja, v katerih je prišlo do preobrata. Krč se je namreč odločil za radikalno znižanje ponudbene cene – z 21,2 na 10,4 milijona evrov. Enako je storil tudi tretji ponudnik, konzorcij IMP Promonta in Kolektor Kolinga, ki je svojo ponudbo z 28 milijonov evrov oklestil na 14 milijonov evrov. A to je bilo še vedno premalo, zato so v Plinovodih posel oddali Krču.
Za zdaj je ključno vprašanje, ali so ponudniki plinovod res pripravljeni graditi po teh cenah ali pa v vsakem primeru računajo na anekse, s katerimi bi med projektom počasi prilezlo do prvotne cene. Najnovejše ponujene cene, preračunane na kilometer gradnje, so recimo precej nižje od vrednosti gradnje nekaterih kolesarskih povezav med mesti v Sloveniji.
Spet drugo vprašanje, ali so takšne cene vendarle bliže realnejšim. Javno naročilo za plinovod je namreč eno od redkih, kjer smo bili priča pravemu konkurenčnemu boju, v katerem so šli največji ponudniki do konca z zniževanjem cene.
Projekt plinovoda Ajdovščina-Sežana je sicer star že dve desetletji. Njegovo umeščanje v prostor se je začelo leta 2005. Štiri leta pozneje se je na državni prostorski načrt usul plaz pripomb in nasprotovanj zaradi degradacije občutljive kraške krajine, predvsem v občinah Sežana in Hrpelje-Kozina, čez katere gre večji del trase. Nov plinovod, ki se bo končal v Luciji, bo omogočil izvedbo še ene dodatne povezave italijanskega in slovenskega prenosnega omrežja pri Ospu. Sestavni del projekta je tudi gradnja merilno regulacijske postaje v Sežani.
Preberite še:
Z vlakom prišel še aneks za 18 mio: zakaj se železniski projekti dražijo
