Sergej Lemešev je uslužbenec veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani, ki ga je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve pred dnevi razglasilo za nezaželeno osebo. Uradne informacije, zakaj bo v kratkem izgnan iz naše države, so skope. Lemešev, sicer namestnik vojaškega atašeja, je "opravljal aktivnosti, neskladne z njegovim diplomatskim statusom", se je glasilo uradno sporočilo ministrstva, ki ga vodi Tanja Fajon. Natančneje, sodeloval je pri "ruskih propagandnih aktivnostih zoper interese Slovenije".
Toda po neuradnih informacijah, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili iz diplomatskih virov, Lemešev (njegovo ime je prvi razkril Siol.net) ni bil zgolj eden od "navadnih" uslužbencev veleposlaništva. Pristojni organi naj bi namreč sumili, da je bil pripadnik ruske zunanje obveščevalne službe, znane pod kratico SVR. Zanjo sta delala tudi zajeta ruska vohuna, ki sta se v Sloveniji več let predstavljala kot zakonca iz Buenos Airesa. Po aretaciji v decembru 2022, med katero so policisti v njuni hiši v Črnučah odkrili zajetno količino gotovine, zdaj čakata na razplet sojenja.
SVR je ob FSB, naslednici zloglasne sovjetske KGB, in vojaški obveščevalni službi (GRU) eden od treh stebrov ruskega obveščevalnega sistema. Direktor te službe je Sergej Nariškin, pred tem vodja kabineta Vladimirja Putina in predsednik Dume, ruskega parlamenta. Ena od nalog SVR so vohunske dejavnosti zunaj Ruske federacije. Če sta bila "argentinska" zakonca "ilegalca", ki sta si desetletje in več gradila lažno identiteto, je Lemešev deloval pod pravim imenom, torej s posetnico diplomatskega osebja.
Pred izgonom naj bi ga slovenski varnostni organi spremljali že več mesecev. Kaj je torej počel v Sloveniji?
Preberite še:
Skrivnost stavbe, kjer je bil štab ruskih vohunov
Ruski študenti, stari 40 in 50 let
Kot že omenjeno, uradnih informacij o podrobnostih njegovega delovanja v Sloveniji ni mogoče dobiti. Toda Lemeševa so slovenske oblasti omenjale v povezavi z več deset ruskimi državljani, ki so pri nas bivali s študentskimi vizumi. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za študente več manjših univerz, ki so bili starejši od 40 ali celo 50 let.
Prav ta podatek je že pred časom pritegnil pozornost slovenskih varnostnih organov. Ti naj bi zato začeli ugotavljati, zakaj se je tolikšno število ljudi iz Ruske federacije pri tej starosti naenkrat odločilo vpisati na različne univerze v Sloveniji. So se na ta način želeli izogniti mobilizaciji v rusko vojsko? Ali pa so jih iz Moskve poslali z načrtom?
Iz dostopnih informacij je mogoče domnevati, da je bilo večje število teh oseb v stiku z Lemeševom. Ob vprašanju, kaj naj bi imel namestnik vojaškega atašeja na veleposlaništvu s študenti, naj bi se tako v zadnjih mesecih začela risati dokaj kompleksna ruska propagandna mreža, ki je nastajala na ozemlju naše države. Delovala naj bi tako na terenu, v stikih z različnimi državljani Slovenije, kot na družbenih omrežjih. Pri njeni koordinaciji naj bi imel ključno vlogo Lemešev. To naj bi bil tudi dejanski razlog za njegov izgon.
Preberite še:
Zakaj Kučan in Türk ne obiščeta Moskve?
Je Lemešev v Sloveniji vodil rusko "klet"?
Da v Sloveniji obstaja močna propagandna celica, za katero stoji Moskva, je bilo mogoče slutiti vse od začetka ruske agresije na Ukrajino. To so javno ugotavljali tudi nekateri pozorni bralci posameznih spletnih portalov, kjer so si najbolj priljubljeni komentarji pod članki o tej vojni včasih serijsko podobni kot jajce jajcu.
Primer: 23. junija lani, ko se je zdaj že pokojni šef Wagnerja Jevgenij Prigožin odpravil na pohod proti Moskvi, so ti komentarji za nekaj dopoldanskih ur popolnoma izginili in se nato v valovih spet pojavili. Podobno je bilo pri številnih lažnih profilih na družbenih omrežjih, ki so v mesecih po začetku vojne "spontano" pozivali k denacifikaciji Ukrajine - države, ki jo vodi Jud.
Toda do zdaj za trditev, da v Sloveniji res obstaja ruska "klet", ni bilo nobenih dokazov. "Operacija Lemešev" tako tudi v tem pogledu pomeni prelomno točko, pri čemer časovno sovpada s podobnimi v drugih evropskih državah, ki jih čakajo volitve v evropski parlament.
Samo v zadnjih dneh so tako ruske diplomate posamično ali skupinsko izgnale še Avstrija, Belgija in Moldavija. Belgijski premier Alexander De Croo je odkrito govoril o ruskih dezinformacijskih kampanjah. Do ene od teh je po ugotovitvah belgijskih oblasti dokazano prišlo po samomoru tamkajšnjega desničarskega skrajneža, ki je pred tem ukradel orožje iz skladišča vojske zato, da bi z njim šel ubit glavnega belgijskega virologa. Teorije zarote o njegovi smrti so širili prav ruski "boti".
Preberite še:
Janšev odvetnik v službi največjega privatizacijskega tajkuna
Ruske diplomate izgnalo več držav
"Operacija Lemešev" tako nakazuje, da Slovenija za Moskvo in njeno obveščevalno delovanje še zdaleč ni tako nepomembna, kot bi se morda zdelo.
Najprej, Slovenija je člen v verigi evropskih držav, ki jih želi Putin v prihodnjih mesecih dokončno odrezati od Ukrajine. V Moskvi vedo, da se ta država brez pomembnejše vojaške in druge zunanje pomoči ne bo več mogla dolgo braniti pred četrto največjo vojsko sveta. Načrt Putinu lahko uspe, če bo na jesenskih predsedniških volitvah zmagal kandidat republikancev Donald Trump, v Evropi pa se bo nadaljeval trend zelo dobrih volilnih rezultatov populističnih in skrajno desnih strank, ki jih financira in podpira Moskva.
Toda pri tem ruski propagandni stroj še zdaleč ni usmerjen zgolj v dogajanje v Ukrajini ali ideološko gonjo proti Zahodu, ampak se vse bolj vpleta v notranje zadeve evropskih držav. Izkušnje nekaterih kažejo, da so njegova ciljna tarča nezadovoljne družbene skupine. Recimo revnejši sloji prebivalstva, ki jim ni težko prodati manipulacij, da gredo za pomoč Ukrajini gore denarja, ki bi lahko ostal doma, in kmetje, ki protestirajo proti Bruslju. Že nekaj časa je znano, da so javne institucije evropskih držav redna tarča napadov hekerskih skupin, za katerimi stoji ruska država.
Tudi sicer Slovenija v očeh Moskve zagotovo deluje kot država, kjer lahko takšne mehčanje javnega mnenja pade na plodna tla. Vsaj od druge iraške vojne naprej je pri nas prisoten močan antiamerikanizem. V zadnji, precej odmevni anketi je članstvo v Natu podprla le dobra polovica vprašanih. To je najmanj med vsemi državami, če odštejemo Črno goro. Obenem na levem političnem polu obstaja močno omrežje, ki je poslovno in ideološko že tradicionalno tesno navezano na Moskvo in njene zaveznike na Balkanu.
