Janševih 28 let na čelu SDS je evropski rekord

V Evropi ni politične stranke, ki bi imela tri desetletja istega predsednika. Po tem kriteriju sta Janez Janša in SDS rekorderja.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sobota, 19. 6. 2021, 05:55


20170520-00780986
Danes bo v Slovenskih Konjicah kongres SDS, na kateri bo Janez Janša dobil nov, že osmi mandat na čelu te stranke, ki jo vodi že 28 let.
STA

Leta 1993 je bil predsednik Slovenije takrat 52-letni Milan KučanMarjan Šarec je končal osnovno šolo, Matej Tonin pa tretji razred. V mladi državi smo šele drugo leto plačevali s tolarji in dobili privatizacijske certifikate. Nove Ljubljanske banke (NLB), Pop TV in omrežja GSM še ni bilo. Športnika leta sta bila plavalec Igor Majcen in atletinja Brigita Bukovec. Vojna v Bosni in Hercegovini je bila šele v prvi polovici. Bill Clinton je prvič prisegel kot predsednik ZDA. Na vrhu svetovnih pop lestvic so kraljevali Meat Loaf, Ace of Base, 2 Unlimited in druge, danes pozabljene zasedbe. 

Maja tistega leta je vodenje današnje Slovenske demokratske stranke (SDS) prevzel Janez Janša, takrat minister za obrambo v drugi vladi Janeza Drnovška. Na položaju je nasledil Jožeta Pučnika in na njem ostal do danes. Po prvi zmagi na kongresu v prostorih Litostroja, nekdanjih Titovih zavodih, so ga člani SDS z veliko večino izvolili še sedemkrat. Janša je tako že 28 let na čelu stranke, ki jo je še leta 1993 skušal včlaniti v Socialistično internacionalo, zadnjih nekaj let pa se najbolje počuti na populistični desnici. 

Preberite še:
Janez Janša grozi z državljansko vojno

Janša potolkel Berlusconija in Orbana

Po tem kriteriju sta Janša in SDS evropskega rekorderja. Med evropskimi politiki, ki so trenutno na oblasti, namreč nismo našli nobenega, ki bi eno največjih političnih strank v kateri od demokratičnih držav EU vodil dlje časa kot prvak SDS. Še najbližje sta mu dva politika iz soseščine: Janšev tesni politični zaveznik Viktor Orban in nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, čigar stranka Naprej Italija je del vladne koalicije. 

Viktor Orban je najtesnejši politični zaveznik Janeza Janše. Z njim povezani madžarski oligarhi so danes večinski lastniki slovenskih medijev, ki jih upravljalsko obvladuje SDS.
Viktor Orban je najtesnejši politični zaveznik Janeza Janše. Z njim povezani madžarski oligarhi so danes večinski lastniki slovenskih medijev, ki jih upravljalsko obvladuje SDS.
STA

Orban je na čelu madžarskega Fidesza že 25 let. Prvič je bil za šefa stranke izvoljen aprila 1993, torej mesec dni pred Janšo, a se je leta 2000 odločil polno posvetiti vodenju vlade. Na čelo Fidesza se je vrnil šele leta 2003, po volilnem porazu, zaradi katerega je stranka pristala v opoziciji. Toda med Orbanom in Janšo je ena velika razlika:

1) Orban je večino časa, ko je vodil stranko, vodil tudi vlado. Premier je bil v obdobju 1998-2002 in od 2010 do danes. Skupaj torej 15 let. Na šestih parlamentarnih volitvah je stranka, ki jo je vodil Orban, kar štirikrat zmagala.

2) Precej manj uspešen je Janša. Stranka je pod njegovim vodstvom večino od 28-tih let preživela v opoziciji. Od leta 1993 je bil Janša na različnih funkcijah v vladi skupaj le osem let. Do leta 1994 je vodil ministrstvo za obrambo, od koder je moral oditi po aferi Depala vas. Isto ministrstvo je prevzel leta 2000 v času vlade pokojnega Andreja Bajuka, ki je trajala le pol leta. V obdobju od 2004 do 2008 ter med letoma 2012 in 2013 je bil predsednik vlade in to spet postal marca lani.

Vseh preostalih 20 let je bil v opoziciji. Kot šef stranke je SDS vodil na sedmih parlamentarnih volitvah, a zmagal le na dveh (2004 in 2018). Tudi po tem kriteriju Janši v politični Evropi ni enakega. Berlusconi je recimo od leta 1994 na čelu stranke Naprej Italija, ki jo je vmes za nekaj časa ugasnil in za štiri leta prevzel vodenje stranke Svobodni ljudje. Toda v teh 27 letih je Berlusconi v treh mandatih skupaj kar devet let vodil vlado, kar je za italijanske razmere neverjeten dosežek. 

Po dolžini mandata na vrhu ene stranke je Janši na Balkanu najbližje srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik, ki od leta 1996 vodi Zavezništvo neodvisnih socialnih demokratov (SNSD).
Po dolžini mandata na vrhu ene stranke je Janši na Balkanu najbližje srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik, ki od leta 1996 vodi Zavezništvo neodvisnih socialnih demokratov (SNSD).
Reuters

Preberite še:
Janša se boji le ljudi na ulicah #komentar

Nihče v EU ne seže blizu SDS

Čeprav je v EU še nekaj šefov strank z maratonskim stažem, nihče ne seže blizu Janši. Nekdanji slovaški premier Robert Fico vodi tamkajšnje socialne demokrate od leta 1999, torej "le" 22 let. Nemška kanclerka Angela Merkel je bila skoraj 19 let na čelu krščanskih demokratov (CDU). 18 let vodi poljsko stranko Pravo in pravičnost Jaroslaw Kaczyński. Albanski premier Edi Rama je 16 let predsednik tamkajšnjih socialistov. Po 15 let sta na čelu svojih strank še nizozemski premier Mark Rutte (Ljudska stranka za svobodo in demokracijo) in njegov donedavni bolgarski kolega Bojko Borisov, ki predseduje konservativno-populistični stranki Državljanov za evropski razvoj. 

Janši se po dolžini mandata na čelu stranke približata le dva politika z Balkana: srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik, ki od leta 1996 vodi Zavezništvo neodvisnih socialnih demokratov (SNSD), in črnogorski predsednik Milo Đukanović, ki je uradno na čelu tamkajšnjih socialistov od leta 1998. Tudi v državah nekdanje Sovjetske zveze nihče še ne ogroža njegovega rekorda. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je na čelu države že 21 let, namreč uradno ni predsednik njegove stranke Enotna Rusija. Beloruski diktator Aleksander Lukašenko, ki je na oblasti od leta 1994, pa ni član nobene stranke. 

Tudi politični veterani z območja nekdanje Sovjetske zveze zaostajajo za Janšo. Ruski predsednik Vladimir Putin (desno) je na čelu države že 21 let. Beloruski diktator Aleksander Lukašenko (levo) je na oblasti od leta 1994. Oba uradno nista na čelu vladajočih strank.
Tudi politični veterani z območja nekdanje Sovjetske zveze zaostajajo za Janšo. Ruski predsednik Vladimir Putin (desno) je na čelu države že 21 let. Beloruski diktator Aleksander Lukašenko (levo) je na oblasti od leta 1994. Oba uradno nista na čelu vladajočih strank.
Reuters

Celo v sodobni evropski zgodovini ni mogoče najti veliko politikov, ki bi v demokratičnih državah presegli Janševih 28 let na čelu iste stranke. Eden takih je Gerry Adams, ki je kar 35 let vodil irsko levo stranko Sinn Fein. Gre za specifičen primer, saj gre za stranko, ki zaradi zgodovinskih razlogov deluje tako v Republiki Irski kot na Severnem Irskem. Adams je imel eno ključnih vlog v mirovnem procesu, ki je s podpisom sporazuma leta 1998 končal nemire na severu tega otoka. 29 let je bil med letoma 1974 in 2003 na čelu Demokratične zveze za pretvorbo Katalonije Jordi Pujol

Preberite še:
Propagandna mreža SDS čaka na državni denar

Janša lovi Le Pena in afriške voditelje

V tej skupini je mogoče najti le še voditelje manjših, nišnih strank: recimo Jean-Marie Le Pena, ki je v Franciji 39 let vodil skrajno desno Nacionalno fronto, ali Zmaga Jelinčiča, ki Slovensko nacionalno stranko vodi od leta 1991. Janše po dolžini mandata na čelu stranke ne premagajo ne skandinavski državniki iz druge polovice 20. stoletja ne posamezni člani družinskih političnih dinastij z juga Evrope. Andreas Papandreu je recimo grške socialiste vodil "le" 22 let, nekdanji ciprski predsednik Giafkos Klerides pa krščanske demokrate 17 let. V Nemčiji rekord s 25-letnim vodenjem krščanskih demokratov drži pokojni Helmut Kohl, v Veliki Britaniji pa je Margaret Thatcher konservativce vodila "le" 15 let. Po dolžini mandata na čelu stranke je tako Janša vse bliže nekaterim nekdanjim generalnim sekretarjem vzhodnoevropskih komunističnih partij: Bolgaru Todorju Živkovu (35 let) ali Madžaru Janošu Kadarju (32 let). 

Najdaljši mandati so običajno v Afriki. Na fotografiji predsednik Ugande Yower Museveni, ki svojo stranko vodi od leta 1986, torej sedem let dlje kot Janša.
Najdaljši mandati so običajno v Afriki. Na fotografiji predsednik Ugande Yower Museveni, ki svojo stranko vodi od leta 1986, torej sedem let dlje kot Janša.
Profimedia

Kako je drugod po svetu? Najdaljši mandati na čelu političnih strank so tradicionalno v Afriki, pri čemer gre večinoma za nekdanje vojaške poveljnike, ki so na oblast prišli z državnimi udari. Predsednik Republike Kongo Denis Nguesso je na čelu tamkajšnje Delavske stranke od leta 1979, torej 42 let. Sledita njegov kamerunski kolega Paul Biya, ki 38 let vodi Ljudsko demokratično gibanje, in predsednik Ugande Yower Museveni, ki je 35 let na čelu Nacionalnega gibanja odpora. Še leto dni manj je na čelu lastne stranke Teodoro Obiang, samodržec iz Ekvatorialne Gvineje, ki tej državi ob Atlantskem oceanu vlada s trdo roko.

Na drugih celinah je verjetno rekorderka predsednica vlade Bangladeša Sheikh Hasina, ki je predsednica Ljudske stranke od leta 1981. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, sicer levo gibanje Sandinistov vodi pet let dlje, še iz časov državljanske vojne, a je to na prvih volitvah sodelovalo šele leta 1984. Keith Mitchell, predsednik karibske otoške državice Granada, je na čelu Nove nacionalne stranke že 32 let. Voditelj srednjeazijskega Tadžikistana Emomali Rahmon pa vodi tamkajšnjo Ljudsko demokratično stranko od leta 1994, torej leto dni manj kot Janša.