Slovenski kmetje, sadjarji, hmeljarji in vinogradniki bodo imeli letos velike težave zaradi pomanjkanja sezonskih delavcev, ki bi jim pomagali pri obiranju pridelkov. Toda na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so očitno že našli rešitev. To ne bodo (le) študenti in brezposelni, ampak tudi množica zaposlenih, ki so jih podjetja zaradi epidemije COVID-19 poslala na začasno čakanje na delo.
V prvem "proti-korona" zakonu, ki je začel veljati v soboto, se je znašla tudi posebna določba, po kateri lahko zavod za zaposlovanje ob povečanih potrebah po sezonskem delu tovrstne delavce napoti na delo na kmetijo oziroma v podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Delavci z njimi sklenejo pogodbo o začasnem oziroma občasnem delu.
Ali bodo prisiljeni v opravljanje sezonskega dela, kako jih bodo izbirali in koliko ljudi bo v naslednjih mesecih potrebovala domača kmetijska in živilsko-predelovalna industrija, za zdaj ni znano. Podrobnejše pogoje opravljanja dela bo namreč vlada določila šele naknadno.
"Mizerno plačilo za težaško delo"
V organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito pravic prekernih delavcev, so že kritični do napovedanega "zaposlovanja" delavcev na čakanju in opozarjajo na neustrezne razmere pri sezonskem delu.
"Bedo, za katero ljudje niso sami krivi, se poskuša izkoriščati in jih dodatno sankcionirati tako, da jih pošiljamo opravljati težaška dela," je povedal Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Sprašuje se, kakšne sankcije bodo doletele delavce na čakanju, če zavrnejo sezonsko delo. Bodo ostali brez nadomestila plače? Bodo podjetja želela zagnati proizvodnjo in ugotovila, da nimajo delavcev, ker ti delajo v nasadih?
Opozoril je, da v sezonskem delu pogosto končajo ljudje z dna, ki težko preživijo. Zato so prisiljeni opravljati delo, ki je velikokrat nevarno zdravju, zanj pa prejemajo mizerno plačilo. "Težaško delo v vročini, pri čemer se stranišče in voda nahajata na drugem koncu delovišča. Ogromno je tudi dela na črno," je dejal Brezar.
"Naloga države v teh časih bi morala biti, da pomaga ljudem, ne da poskušajo ohranjati pri življenju panoge, ki slabo plačujejo delavce. Morali bi sankcionirati takšne delodajalce, ne da jim pošiljajo poceni delovno silo," je dodal.
V Nemčiji in Italiji iščejo sto tisoče ljudi
Do lani so pri sezonskem delu v Sloveniji pomagali večinoma najeti tujci, ki pa jih zaradi zaprtja meja več ni. Vsaj ne v tolikšnem številu, da bi pravočasno pobrali ves hmelj, jabolka, grozdje in preprečili uničenje pomembnega dela pridelka sadja in zelenjave.
Z enakimi težavami se v času epidemije srečujejo v Nemčiji, kjer potrebujejo 300.000 sezonskih delavcev, ali pa v Italiji, kjer za delo v nasadih in na njivah iščejo 250.000 ljudi. Glede na to, da so urne postavke za tovrstno delo v zahodnih državah bistveno višje kot pri nas, pa bomo očitno morali poseči po domači delovni sili.
Neodgovorjena vprašanja
Z vprašanji o pomanjkanju sezonskih delavcev in reševanju te problematike smo se zato včeraj obrnili na ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi Aleksandra Pivec. Zanimalo nas je:
1) Katere ukrepe ste že sprejeli za reševanje te problematike in katere še nameravate?
2) Kolikšne so običajno potrebe po sezonskih delavcih na sezono oziroma v mesecih april, maj, junij, julij, avgust in september?
3) Koliko ljudi boste zagotovili iz tujine? Kdo je pristojen za urejanje tega?
4) Ali bo potrebno aktivirati 76. člen zakona za zagotovitev potrebne delovne sile v kmetijstvu oziroma živilsko-predelovalni dejavnosti? Kdaj predvidoma bo do tega prišlo? Ali so že določeni pogoji, pod katerimi se bo sklepalo pogodbe?
5) Ali bodo zaposleni, ki so na čakanju na domu, obvezani k sezonskemu delu? Kaj se bo zgodilo, če ga zavrnejo?
6) Ali bodo k temu obvezani tudi brezposelni? Kaj se bo zgodilo, če ga zavrnejo? Bodo izgubili nadomestilo?
Na ministrstvu za kmetijstvo so potrdili, da lahko delavca, ki je na čakanju, zavod za zaposlovanje napoti na opravljanje sezonskega dela. Poudarili so, da so z zavodom že vzpostavili komunikacijo za aktivacijo brezposelnih oseb. "Kakšne pa so sankcije v primeru, da delavec ponudbo zavodazavrne, vam žal ne moremo odgovoriti, kajti naše ministrstvo ni pristojno za odločanje o tovrstnih zadevah," so odgovorili.
215 prijav za plačano sezonsko delo
Ministrica Aleksandra Pivec trenutno veliko sil usmerja v pomoč domačemu kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji ter zagotovitvi nemotene dobave hrane. Pri tem bo pomembno vlogo odigrala predvsem samooskrba.
"Delo na polju oziroma pomoč kmetu je za marsikoga lahko priložnost, da je v tem težkem času zaradi čakanja na delo, brezposelnosti, tudi na sploh zmanjšane možnosti dela in gibanja ali drugih razlogov, na svežem zraku, s tem pa zraven poskrbi tudi za svojo psihofizično aktivnost ob plačilu, ki ga ponudi kmet," so pojasnili na ministrstvu.
Ravno v teh dneh med državljani preverjajo interes za opravljanje sezonskega dela, za zdaj na prostovoljni osnovi oziroma proti plačilu. Do včeraj so tako prejeli že več kot 300 prijav za pomoč kmetijskim pridelovalcem. Trenutno je takih, ki iščejo sezonske delavce, devet, in sicer za dela v hmeljiščih in na njivi, za raznovrstna dela na ekološki kmetiji in dopolnilne dejavnosti.
Ob tem so na ministrstvu poudarili, da od 1. aprila letos minimalna urna postavka za občasno ali začasno delo v kmetijstvu znaša 5,16 evra evrov bruto. V naslednjih dneh bo jasno tudi več podrobnosti glede samega postopka in izpolnjevanja minimalnih standardov zaposlovanja. "Pri tem je seveda treba vedeti, da gre za dogovor med iskalcem dela in naročnikom," so dodali na ministrstvu.
Inšpektorat preverja zgolj nujne primere
Pomembno vlogo pri nadzoru nad morebitnimi kršitvami pri sezonskem delu bo imel inšpektorat za delo, ki pa zaradi epidemije deluje v okrnjeni sestavi oziroma se mora tako kot drugi javni organi zaradi varnosti držati posebnih postopkov.
Inšpektorji "opravljajo nadzore pri delodajalcih predvsem glede izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa v luči zagotavljanja zdravja delavcev in glede njihove pravne varnosti v aktualnih epidemioloških razmerah". Po zakonu pa nadzore do konca epidemije oziroma do 1. julija izvajajo zgolj v nujnih primerih.
Dodatno so nam pojasnili, da do sedaj niso zaznali večjega števila prijav, ki bi se nanašale na domnevne nepravilnosti glede sezonskega dela.
