Nekdanja vlada Janeza Janše je v veliki tajnosti načrtovala gradnjo podzemnega predora pod Šubičevo ulico v Ljubljani, ki bi poslancem državnega zbora in članom vlade omogočal, da se v "posebej zaostrenih varnostnih razmerah", kot so množični protesti, umaknejo na varno.
To je razvidno iz več dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu necenzurirano.si. Že pred letom dni je bilo v političnih krogih mogoče slišati, da Janševa vlada zaradi strahu pred protestniki razmišlja o gradnji predora, ki bi omogočal evakuacijo iz zgradbe državnega zbora do podzemne garaže pod Trgom republike. Dokumenti dokazujejo, da se je projekta gradnje predora že lotila. Njegovo vodenje je zaupala Alešu Hojsu, tedanjemu ministru za notranje zadeve.
Toda na ministrstvu, ki ga zdaj vodi Tatjana Bobnar, so pri tem zaznali več sumov kaznivih dejanj, ki so jih naznanili policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu. Včeraj so nam tako potrdili, da je policija že naročila projektno dokumentacijo za idejno zasnovo predora, pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo gradnje, projektantski nadzor in izvedena dela. To je storila na zahtevo Hojsovega kabineta. Po zamenjavi oblasti pa so na ministrstvu ugotovili, da je dokumentacija, ki je do zdaj stala skoraj 21.000 evrov, tako zanje kot za policijo neuporabna.
Zakaj? Ker zemljišč, pod katerimi bi kopali predor, ne ministrstvo ne policija nimata v upravljanju, po veljavni zakonodaji nihče od njiju ne more vložiti zahteve za odobritev gradbenega dovoljenja. "Torej je s spornim poslom že nastala 'večja materialna škoda', ki se bo še povečala," so pojasnili na ministrstvu. Za gradbeno dovoljenje bi tako lahko zaprosil le državni zbor, a tam projekta predora nikoli niso naročili.
Preberite še:
Bobnarjeva že odredila revizijo Hojsove "policijske trdnjave"
Ministrstvo: Gradnje predora ne bo
Od kod sploh ideja za gradnjo takšnega predora? Najvidnejši predstavniki Janševe vlade in njegove stranke že od spomladi leta 2020, ko so se začeli petkovi protesti, pred ljudmi na ulicah niso skrivali strahu. Pri tem je prednjačil prav Hojs. Od policije je zahteval odločnejše ukrepanje proti protestnikom in serijsko izrekanje glob. Javno jo je pozival, naj sodelujoče na protestnih shodih prepoznava s pomočjo javno objavljenih slik v medijih in na socialnih omrežjih. V tem primeru jih ne bi obravnavala kot storilce prekrškov, ampak kaznivih dejanj.
Kmalu zatem je začel Hojs med protesti obiskovati tudi operativni štab policije. "Lahko potrdim, da sem bil tam večkrat in da so me bili policisti vedno veseli. Vsaj tako so kazali," nam je dejal julija 2020. Na vprašanje, ali je osebno nadzoroval operativno delo policije in katera navodila ji je dajal, takrat ni neposredno odgovoril. Ko so protesti jeseni 2020 prvič postali nasilni, se je Hojs odpravil na ulice – obkrožen s pripadniki specialne enote z jurišnimi puškami. Skupaj s tedanjim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem je bil v štabu policije tudi med protesti lani oktobra. Takrat so številni policiji očitali prekomerno uporabo solzivca in drugih prisilnih sredstev.
V istem času so v Janševi vladi očitno prišli na idejo o podzemni povezavi, ki bi poslancem in članom vlade omogočila nemoten prehod do parlamenta. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je Hojsova ekipa vrednost gradbenih in obrtniških del pri projektu predora pod Šubičevo ulico ocenila na 1,2 milijona evrov (brez DDV). Kdaj je policija naročila projektno dokumentacijo, bomo preverili danes. Pripravljalo jo je projektantsko podjetje IZTR, ki je do zdaj izdelalo idejno zasnovo projekta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
To dokumentacijo zdaj preučujejo strokovne službe ministrstva, kjer so načrte za gradnjo predora že opustili. "Ministrstvo z aktivnostmi zaradi odkritih nepravilnosti ne namerava nadaljevati, po nam znanih informacijah pa tega ne namerava niti državni zbor," so sporočili.
Preberite še:
Hojs nas je ovadil, ker ga sprašujemo po orožju
Ne le eden, ampak trije predori
Ne gre sicer za edini podzemni predor, ki ga je nameravala zgraditi prejšnja vlada. Tako je lani poleti ugotovila, da iz vladne palače potrebuje izhod v sili oziroma podzemno povezavo do 130 metrov oddaljenega Cankarjevega doma. Zgraditi je nameravala dva predora:
- prvega bi od vladnega poslopja na Gregorčičevi ulici 20 skopali pod dobrih deset metrov široko ulico do prostorov vladnega sekretariata,
- drugi rov pa bi omogočal povezavo do hrama slovenske kulture, ki je že med osamosvojitveno vojno zagotavljal varnost slovenskemu političnemu vrhu. Tam je namreč globoko pod zemljo atomsko zaklonišče.
Po prvotnem načrtu vlade bi morala biti gradnja Gregorčičeve ulice končana še pred predsedovanjem svetu EU, a je bil že v osnovi praktično neuresničljiv.
Tako je šele februarja letos generalni sekretariat vlade, ki ga je začasno vodila Janja Garvas Hočevar, objavil javno naročilo za izvedbo gradbenih del. Te so želeli izpeljati sočasno s prenovo Gregorčičeve ulice, ki jo izvaja Mestna občina Ljubljana. O tem so se z županom Zoranom Jankovićem dogovorili že lani. Generalni sekretariat je po hitrem postopku izbral in podpisal pogodbo z edinim ponudnikom, podjetjem Makro 5. Ta je bil pripravljen predora zgraditi za 708.000 evrov (z DDV). Do sedaj je bilo sicer sklenjenih že več aneksov, ki so končno ceno projekta podražili za 44 tisočakov. Gradbena dela bi morala biti zaključen do konca tega meseca.
Ideja o podzemni povezavi med vladnimi objekti pod Gregorčičevo ulico je sicer nastala v času prve Janševe vlade. Takrat so na generalnem sekretariatu vlade, ki ga je vodil Božo Predalič, naročili idejno zasnovo, s katero so želeli dobiti odgovore na vprašanja o splošni izvedljivosti in smotrnosti takšnega projekta. A se nato zanj niso odločili.
