Se je Hojsovo ime znašlo v komunikaciji enega od članov Kavaškega klana?
Ključno vprašanje preiskave proti Alešu Hojsu je, kako je informacija o datumu aretacij od notranjega ministra prišla do članov Kavaškega klana.

Sredi maja 2021 je slovenska policija zadala hud udarec slovenski celici mednarodne hudodelske združbe, znane pod imenom Kavaški klan.
V dveh dneh, 14. in 15. maja 2021, je več kot sto kriminalistov in pripadnikov specialne enote opravilo 23 hišnih preiskav v prostorih 19 državljanov Slovenije. Pridržali so 11 oseb, šest pa jih je po zaslišanju pred dežurnim preiskovalnim sodnikom moralo v pripor. Kot sta dva tedna pozneje, 28. maja 2021, na novinarski konferenci pojasnila takratna direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Petra Grah Lazar in pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Matjaž Jerkič, je policija takrat še vedno iskala pet osumljencev.
Dobra štiri leta pozneje naj bi preiskovalci posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva (SDT) sumili, da se je eden od teh petih osumljencev pridržanju izognil z (ne)namerno pomočjo Aleša Hojsa, takratnega ministra za notranje zadeve. Njegovo ime naj bi se s tem v zvezi znašlo tudi v komunikaciji enega od članov klana.
Kaj torej za zdaj vemo? In česa ne? Kaj so ključna vprašanja v zgodbi?
Preberite še:
Preiskava pri Hojsu: sumijo ga sodelovanja s Kavaškim klanom
Kdo je Hojsu povedal za akcijo proti Kavaškemu klanu?
Uradne informacije o preiskavi Hojsove hiše na ljubljanskem Viču so še vedno skope. "Posebni oddelek SDT izvaja hišne preiskave v zadevi, o kateri zaradi varstva osebnih podatkov in tajnosti postopka po zakonu o tajnih podatkih, ne moremo dajati konkretnih informacij," so sporočili s specializiranega državnega tožilstva.
Precej bolj odkrit je bil Hojs. Že med današnjo hišno preiskavo je novinarjem dejal, da mu očitajo, da "sem od neznanega storilca na policiji dobil informacijo, kdaj bo leta 2021 hišna preiskava za Kavaški klan in sem to leta 2021 Kavaškemu klanu sporočil". Na vprašanje, ali je to res storil, je odgovoril, da gre za neumno vprašanje.
Po neuradnih informacijah naj bi tako Hojs nekaj dni pred eno največjih kriminalističnih akcij v zgodovini Sloveniji kot notranji minister dobil tajni podatek, kdaj se bo ta začela. Od koga, ni jasno. Preiskovalci naj bi v odredbi navajali neznanega storilca oziroma osebo, a tega podatka ni mogoče preveriti.
Tako vsaj uradno ni znano, ali je Hojs to informacijo dobil s tedanjega vrha slovenske policije in od koga. Maja 2021 je policijo vodil Anton Olaj, na čelu NPU, ki je vodil akcijo, pa je bila Petra Grah Lazar. Oba specializirano državno tožilstvo po podatkih iz več virov včeraj ni preiskovalo.
Preberite še:
Tudi kralj banan financira Janševo televizijo
Je Hojs tajni podatek povedal podnajemniku?
V vsakem primeru bi moral Hojs kot takratni minister tajni podatek o preiskavah ustrezno varovati. Z razkritjem namreč ne bi lahko ogrozil le postopka samega, ampak tudi življenja kriminalistov. Kot očitno sumijo preiskovalci, pa je ta podatek še pred začetkom kriminalistične akcije od Hojsa "ušel" do enega od osumljenih. Ta naj bi se pridržanju izognil z begom iz Slovenije.
Tu nastopi ključno vprašanje: kako bi takšen podatek sploh lahko prišel od Hojsa do pripadnikov klana? Ga je razkril nekomu, ki zanj ne bi smel vedeti?
Po informacijah portala N1 naj bi odredba v zvezi s tem omenjala podnajemnika v hiši, kjer ima Hojs prijavljeno stalno prebivališče (lastništvo hiše je z darilno pogodbo leta 2020 prenesel na svojo ožjo sorodnico). Omenjeni podnajemnik – za zdaj ni jasno, za koga gre - naj bi informacije, ki jih je izvedel, domnevno tudi o Kavaškem klanu, prenašal enemu od ljubljanskih preprodajalcev drog.
Preberite še:
To je "penthouse", v katerem živi šefica NPU
Kako so preiskovalci prišli do Hojsa?
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi se Hojsovo ime znašlo tudi v komunikaciji enega od članov klana. Šlo naj bi za sporočila v eni od mobilnih aplikacij. Iz teh naj bi izhajal razlog za utemeljen sum, da je podatek o preiskavi, za katerega je izvedel eden od osumljencev, izvorno prišel od Hojsa.
"Neumnost nima meja. Lahko pa povem, da ni bilo nikakršne podlage za izdajo odredbe, nikakršnega suma. Očitno je res predvolilni čas," je po koncu današnje hišne preiskave dejal Hojsov odvetnik Franci Matoz.
Hojs pa je poudaril, da so tako vsebina odredbe kot tudi vse komunikacije v času hišne preiskave označene s stopnjo interno. "Če bom karkoli o tem povedal, se bom znašel v drugem kazenskem postopku, ki ga bo vodila policija in ne SDT," je dejal Hojs.
Zanikal pa je, da bi v postopku prišlo do prisluhov. Iz tega je mogoče sklepati, da so preiskovalci podatke o komunikaciji, v kateri je bil omenjen Hojs, zelo verjetno po naključju našli ob zasegu telefona enega od osumljencev. Jerkič je sicer po koncu akcije proti Kavaškemu klanu dejal, da ta članom "zagotavlja tehnološko napredna komunikacijska sredstva in varno komuniciranje prek kriptirane platforme Sky".
Preberite še:
Afera Breznik: zakaj ima Aleš Hojs težavo
Zakaj so inšpektorji preverjali, kako NPU ravna s tajnimi podatki?
Hojs je sicer pomemben del mandata namenil prav boju proti uhajanju informacij iz policije in domnevni skrbi za varovanje tajnih podatkov.
Julija 2021 je tako njegovo ministrstvo pripravilo spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije. Te so uslužbencem ministrstva omogočale, da lahko sodelujejo pri nadzoru dela posameznih policistov. Obenem so razširile uporabo poligrafa v policiji. S kakšno utemeljitvijo? Da se bo lahko kot preventini ukrep uporabljal za "posamezna delovna mesta, ki so posebej izpostavljena zlasti tveganjem korupcije, izdaji tajnih in varovanih podatkov policije".
Še pred tem, avgusta 2020, so inšpektorji ministrstva za notranje zadeve po poročanju Pop TV obiskali NPU. Tam naj bi v računalnikih in dokumentih NPU iskali tudi tajne podatke iz preiskav, ki jih oddelek za organizirani kriminal vodi na področju prepovedanih drog. Hojs je takrat dejal, da "je namen nadzora izključno preveriti, ali se s tajnimi podatki ravna pravilno, zakonito in kot je treba".
V istem času so preiskovalci NPU, kot je pozneje razkril Jerkič, že sodelovali s policijami Norveške, Hrvaške, Nemčije, Italije in Španije pri zasegih velikih količin mamil.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke