Do državnozborskih volitev še:

Hojs oddal milijonski posel Srbom, ki jih je napadala Nova24TV

Kdo se skriva za majhnim podjetjem iz Podravja, ki mu je notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa zaupalo večmilijonski posel? In za koga so naknadno spreminjali razpisne pogoje?

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 22. 12. 2021, 05:55


10922b46fef5c6cb707183ee14ce4e9a
Aleš Hojs je rahljal pogoje razpisa, da bi se lahko nanj prijavili ponudniki, ki teh niso izpolnjevali. Kljub temu so z najnižjo ponudbo do posla prišli Srbi, ki niso povšeči SDS.
Primož Lavre

Čeprav je bilo nedovoljenih prehodov meje letos za tretjino manj kot lani, po naročilu ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa ob meji s Hrvaško rastejo novi kilometri ograje.

Tako se je na Bizeljskem, ob bregu reke Sotle blizu slovensko-hrvaškega mejnega prehoda Stara Vas, v teh dneh pojavila večja skupina delavcev, ki namesto bodeče žice postavlja bolj kakovostno panelno ograjo. O tem, kdo jo postavlja, na terenu ni mogoče izvedeti ničesar. "Nihče mi ne zna povedati, iz katerega podjetja prihajajo in kdo jih je tja poslal. Na tovornjakih ni nobenih oznak," nam je zaupal lokalni vir, ki je želel ostati neimenovan. Skrivnostni so tudi na notranjem ministrstvu, saj so nam potrdili le, da "ograjo postavlja zunanji pogodbeni izvajalec".

Šele po naknadnem preverjanju smo ugotovili, da gre za dobrih pet milijonov evrov posel, ki ga je Hojs pred nekaj tedni oddal majhnemu podjetju Maxi Bau iz Miklavža na Dravskem polju. To bi moralo postaviti 50 kilometrov dodatne panelne ograje. A več informacij, ki smo jih pridobili v zadnjih dneh, dokazuje, da je podjetje Maxi Bau le krinka za večje igralce. Še več: javni razpis spremljajo tudi očitki o vnaprej izbranih dobaviteljih in spreminjanju razpisnih pogojev.

Preberite še:
Imela je samo ime. Rahime. #kolumna

Prepričali že Šarčevo vlado

Ob izbruhu "begunske krize" je vlada Mira Cerarja na slovenski južni meji postavila rezilno žico. Ker je razburjala prebivalce okoliških vasi in ovirala gibanje živali, so jo slovenski vojaki že leta 2017 odstranili. V velikem delu jo je nadomestila panelna ograja, ki jo je postavilo srbsko podjetje Legi-SGS. To je v času vlade Marjana Šarca zmagalo na javnem razpisu ministrstva za javno upravo in se z državo dogovorilo, da bo za 4,8 milijona evrov zgradilo 40 kilometrov ograje. Dela bi moralo končati konec lanskega leta.

Slovenska vojska je sprva ob meji s Hrvaško postavljala bodečo žico oziroma britvičasto ograjo.
Slovenska vojska je sprva ob meji s Hrvaško postavljala bodečo žico oziroma britvičasto ograjo.
Luka Tetičkovič

Čeprav sama ograja ni imela večjega vpliva na obseg migracij, je bil Aleš Hojs drugačnega mnenja. Marca letos je tako njegovo ministrstvo predlagalo postavitev dodatne ograje s paneli in rezilno žico na meji s Hrvaško. Za 50 kilometrov ograje, ki bi jo postavili na najbolj kritičnih predelih in z njo ponekod zamenjali bodečo žico, je objavilo javni razpis. Nanj se je prijavilo sedem ponudnikov:

- RGP: 7,3 milijona evrov,

- Javna razsvetljava: 6,7 milijona evrov,

- Ograje Kočevar: 6,5 milijona evrov,

- Gradnje Tadina: 6,3 milijona evrov,

- Mensel: 6,1 milijona evrov,

- KOA: 6 milijonov evrov,

- Maxi Bau: 5,4 milijona evrov.

Pri skoraj vseh zgornjih ponudnikih gre za bolj ali manj znane prodajalce ograj, ki zaposlujejo tudi po več deset ljudi. Edina izjema je podjetje Maxi Bau, ki je ponudilo najugodnejšo ceno. Njegov uradni lastnik je Jasmin Huremkić, podjetje pa je bilo ustanovljeno šele konec leta 2019. Lani je imelo tri zaposlene, ustvarilo pa je vsega 130.000 evrov prihodkov. Nima ne spletne strani ne javno objavljene telefonske številke.

Že na prvi pogled je jasno, da podjetje Maxi Bau nima referenc, ki so jih zahtevali od ponudnikov. Kljub temu so na ministrstvu ugotovili, da izpolnjuje vse pogoje. Kako je to mogoče? Ker je bilo že od samega začetka določeno, da bo posel z državo v resnici izvedel nekdo drug.

Preberite še:
Kaj sta Mahnič in Hojs med protesti počela na policiji

Kaj so o Srbih pisali mediji SDS

Podjetje Maxi Bau je namreč tako v ponudbi kot pogodbi, ki jo je podpisalo z generalnim direktorjem policije Antonom Olajem, razkrilo, da bo izvedlo le 10 odstotkov pogodbe z ministrstvom. Po naših podatkih bo opravilo gradbena in geodetska dela. Postavljanje same panelne ograje v vrednosti štiri milijone evrov pa bo oddalo naprej dvema podizvajalcema. Komu, uradno ni znano, saj sta v listinah njuni imeni prekriti.

Zmago Srbov na prejšnjem razpisu za postavitev ograje na južni meji so močno kritizirali v medijih SDS. To je bilo v času, ko je bil direktor Nova24TV Aleš Hojs, sedanji minister za notranje zadeve.
Zmago Srbov na prejšnjem razpisu za postavitev ograje na južni meji so močno kritizirali v medijih SDS. To je bilo v času, ko je bil direktor Nova24TV Aleš Hojs, sedanji minister za notranje zadeve.
Posnetek zaslona

Po naših informacijah gre za srbsko družbo Legi-SGS in njegovo slovensko podružnico, torej istega izvajalca, ki je že postavil velik del ograje na južni meji. Zakaj so se Srbi pri tokratnem poslu odločili, da bodo nastopili kot (skriti) podizvajalec podjetja Maxi Bau, ni znano.

Odgovor na to vprašanje pa bi se lahko skrival v negativni kampanji, ki so jo sprožili mediji SDS ob zmagi na prejšnjem razpisu. "Škandal! Ograje na meji nam bodo postavili Srbi, njihova ponudba za več kot 1 milijon evrov dražja od slovenskih ponudnikov! Razkrivamo tudi vse ostale nepravilnosti, ki sprožajo sum netransparentnosti, negospodarnosti in neresnosti," so se glasili naslovi. Zaradi domnevno ohlapnih razpisnih pogojev so opozarjali na "sum prirejenosti razpisa v dobrobit vnaprej znanega ponudnika".

Sprva so lahko na razpisu sodelovali samo ponudniki, ki so že postavili najmanj deset kilometrov panelne ograje. Na ministrstvu so naknadno črtali ta pogoj.
Sprva so lahko na razpisu sodelovali samo ponudniki, ki so že postavili najmanj deset kilometrov panelne ograje. Na ministrstvu so naknadno črtali ta pogoj.
MNZ

Toda pri tokratnem razpisu je prav Hojsovo ministrstvo spreminjalo pogoje razpisa na način, da bi se lahko nanj prijavili tudi domači konkurenti najbolj ugodnih Srbov.

Preberite še:
Olaj pustil ljubljanske policiste na cedilu za bodoče čistke

Pri Hojsu rahljali razpisne pogoje

Notranje ministrstvo je javni razpis objavilo v začetku aprila. Zaradi številnih očitkov potencialnih ponudnikov je najprej podaljšalo rok za oddajo ponudb, nato pa objavilo večje povpravke razpisne dokumentacije.

Pri Hojsu so iz razpisa črtali pogoj, da mora biti panelna ograja certificirana.
Pri Hojsu so iz razpisa črtali pogoj, da mora biti panelna ograja certificirana.
MNZ

Po novem so bili lahko tudi temeljni vijaki brez certifikatov.
Po novem so bili lahko tudi temeljni vijaki brez certifikatov.
MNZ

Tako so pri Hojsu črtali pogoj, da so ponudniki v zadnjih treh letih pred javnim razpisom zaključili vsaj en projekt, pri katerem so postavili deset kilometrov najmanj dva metra visoke panelne ograje. Obenem so morali postaviti najmanj pet kilometrov panelne ograje na temeljne vijake. Gre za projekte, vredne več kot milijon evrov. Namesto tega so od ponudnikov zahtevali, da so v zadnjih petih letih postavili panelno ali žično ograjo v skupni vrednosti najmanj 30.000 evrov. Nekaj dni pozneje so iz razpisa črtali še en pogoj. Tako pri žično mrežnih panelih kot pri temeljnih vijakih so bili prvotno zahtevani evropski certifikati oziroma standardi. A so se na ministrstvu odločili, da ti niso potrebni. S tem so odprli vrata za cenejše in tudi manj kakovostno blago iz Kitajske.

Na javnem razpisu za postavitev 50 kilometrov panelne ograje je lahko sodeloval vsak, ki je postavil žično ograjo v vrednosti najmanj 30.000 evrov.
Na javnem razpisu za postavitev 50 kilometrov panelne ograje je lahko sodeloval vsak, ki je postavil žično ograjo v vrednosti najmanj 30.000 evrov.
MNZ

Komu so na ministrstvu za notranje zadeve želeli omogočiti, da se na razpis prijavi s cenejšimi, kitajskimi vijaki, še ni znano. Zagotovo pa to niso bili Srbi. Ti so bili po naših informacijah tudi edini, ki so se na razpis prijavili neposredno kot dobavitelji ograje. Ostali bi zagotovili ograjo, ki bi jo kupili na trgu. Po naših informacijah Srbi kot eni redkih uporabljajo tudi certificirano ograjo in vijake. Kljub temu so bili bistveno cenejši od slovenskih konkurentov, ki jim je Hojs omogočil sodelovanje na razpisu.

Preberite še:
Hojs ima novo divizijo za tajno prisluškovanje

Zakaj je zmagovalno ponudbo oddal računovodja iz Celja?

Iz dokumentacije je razvidno, da ponudbe za postavitev panelnih ograj na južni meji ni oddalo podjetje Maxi Bau ali njegov direktor Hureskić, temveč je to v njunem imenu naredil Damijan Rozman iz Celja.

Ta je po naših informacijah računovodja, ki so ga najeli v srbskem podjetju Legi-SGS. Rozman dela tudi za gradbeno podjetje Slovakstav s sedežem v Celju, ki je specializirano za gradnjo predorov, v lanskem letu pa je ustvarilo nekaj manj kot pet milijonov evrov prihodkov od prodaje. Njegov istoimenski lastnik ima sedež na Slovaškem, uradno pa naj bi ga obvladoval avstrijski državljan Peter Reicher. Skupina Slovakstav je letos poleti doživela preobrazbo. Dobila je novo ime - TCS. "Naziv SLOVAKSTAV ni odražal temeljnega poslanstva podjetja," so pojasnili v podjetju.

 Morda so se za preimenovanje odločili tudi zaradi bankrota njihove slovenske podružnice. Tudi v tej je bil prokurist Rozman, vendar je leta 2018 zašla v težave, njene posle pa je očitno prevzelo podjetje Slovakstav. V stečajni masi podružnice ni bilo niti evra, tako da je morala stroške stečajnega postopka založiti država. Po naših informacijah so terjatve prijavili le Finančna uprava RS (Furs) ter zdravstvena in pokojninska blagajna. Vsega skupaj naj bi bilo neporavnanega dolga za več kot 1,5 milijona evrov.