Bo državo kriza stala tri milijarde evrov?

Kako obsežen je vladni "protikorona" paket v primerjavi z drugimi državami? Kje bo Slovenija zanj našla finančne vire? In kaj o njem pravijo ekonomisti?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
sreda, 25. 3. 2020, 05:55


17224X2917
Po besedah ekonomista dr. Janeza Prašnikarja so ukrepi po vsebini zelo podobnim tistim, ki jih sprejemajo druge države.
Mediaspeed

"Ukrepi gredo v pravo smer. V tem trenutku je pomembna pravočasna reakcija. Gospodarstvo potrebuje likvidnost. Drugo vprašanje je njihova izvedba. Če ne bo zlorab, bi lahko rešili nekatere ključne probleme."

Tako je včeraj dr. Janez Prašnikar z ljubljanske ekonomske fakultete komentiral prvi paket ukrepov za reševanje gospodarstva, ki ga je včeraj predstavila vlada Janeza Janše. Kot ugotavlja, so ukrepi po vsebini zelo podobnim tistim, ki jih sprejemajo druge države. "V tem trenutku vse države delajo približno enake ukrepe. Pri tem je pomembno, da se vse skupine prebivalstva obravnava na enak način," pa je poudaril Mitja Gaspari, nekdanji minister za finance in guverner Banke Slovenije.

Epidemija koronavirusa COVID-19 je svetovno ekonomijo pahnila v položaj, v katerem še ni bila v novejši zgodovini. Sooča se s tako imenovanim simetričnim šokom, saj je istočasno prišlo do padca proizvodnje, ponudbe in povpraševanja. Pred grozečo globalno recesijo so protikrizni recepti posameznih držav bolj ali manj enaki. 

Dlje, kot bo trajala kriza, težje bo linearno ukrepati, je prepričan dr. Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije.
Dlje, kot bo trajala kriza, težje bo linearno ukrepati, je prepričan dr. Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije.
STA

Kakšni so paketi v drugih državah

Slovenija enako kot Nemčija in Avstrija, ki sta ob Italiji naši največji gospodarski partnerici, stavi na: 

-  državne poroštvene sheme za premostitvena posojila podjetjem, 

- odlog oziroma odpis plačevanja davkov in socialnih prispevkov, 

- denarne pomoči za samostojne podjetnike, 

- reprogram davčnih obveznosti, 

- subvencioniranje čakanja na domu in državno financiranje dela plač za ljudi, ki so odsotni z dela … 

Vsebinska razlika je le v podrobnostih. V Avstriji bo večino nadomestila za čakanje na delo zaposlenih pokrila država, v Sloveniji pa 40 odstotkov. Posebno "žepnino" bo naša severna soseda uvedla tudi za družinska podjetja. Na Hrvaškem bodo do brezobrestnega odloga plačila davkov in prispevkov upravičeni podjetniki v težavah, država pa bo za ohranitev delovnih mest vsakemu zaposlenemu financirala strošek v višini sto odstotkov neto minimalne plače.

Medtem ko Slovenija še ni sprejela posebnih ukrepov za prekarne delavce in študente, ki so ostali brez dela, bodo v Nemčiji začasno nadomestilo prejemali tudi delavci, zaposleni prek agencij in začasnih pogodb, ki bi se iztekle v času epidemije. Samostojni podjetniki in manjša podjetja v Nemčiji bodo za obdobje treh mesecev prejeli nadomestilo, ki se bo v povprečju gibalo okoli 1660 evrov na zaposlenega na mesec. Res pa je, da bo Janševa vlada v "protikorona" paket uvrstila še solidarnostni dodatek za upokojence, ki ga druge države niso.

Janševa vlada bo v "protikorona" paket uvrstila še solidarnostni dodatek za upokojence, ki ga druge države niso.
Janševa vlada bo v "protikorona" paket uvrstila še solidarnostni dodatek za upokojence, ki ga druge države niso.
/

Nemčija "zamrznila" stečaje, Hrvaška turistične takse

Spet drugi ukrepi so v nekaterih državah bolj ciljno usmerjeni. 100 milijonov evrov državnih jamstev bo v Avstriji namenjeno turističnim podjetjem. Vlada na Hrvaškem, kjer neposredno s turizmom ustvarijo kar 12 odstotkov BDP, je sprejela odlog plačila turističnih taks in koncesijskih dajatev za kampe. Zaradi nedeljskega potresa je posebno vrsto ukrepov namenila območju Zagreba. Napovedala je zniževanje vseh proračunskih izdatkov, ki niso nujni. Poleg tega bodo ministri donirali svojo mesečno plačo mestu Zagreb, ki ga je prizadel potres.

V Nemčiji bodo za obdobje epidemije "zamrznili" insolvenčno zakonodajo, kar posledično pomeni, da v tem obdobju stečajev ne bo. V Sloveniji za zdaj insolvenčni postopki nemoteno potekajo, vendar sodišča delajo zgolj na nujnih zadevah, tako da so do nadaljnjega zaustavljeni izvršilni postopki. Enako je na Hrvaškem. 

V nekaterih državah so vse glasnejši predlogi tudi o moratoriju na poplačila dolgov fizičnih oseb. Med ukrepi v Sloveniji je sicer predvideno, da gospodinjstva in posamezniki v času epidemije ne plačujejo javnih storitev, ki se ne izvajajo, recimo vrtcev.

Posvetovalna ekipa, ki jo vodi Matej Lahovnik, je pripravila dve milijardi evrov vredne protikrizne ukrepe.
Posvetovalna ekipa, ki jo vodi Matej Lahovnik, je pripravila dve milijardi evrov vredne protikrizne ukrepe.
STA

"Ne vzbujati lažnega upanja"

Ključna razlika med državami je obseg paketov. Vrednost prvega paketa ukrepov v Sloveniji je ocenjena na dve milijarde evrov, po napovedih pa mu bo sledil še en paket. Po naših informacijah naj bi v posvetovalni skupini, ki jo vodi Matej Lahovnik, prevladala ocena, da bo Slovenija za ukrepe porabila tri milijarde evrov, torej približno šest odstotkov BDP. 

Paket, ki ga je sprejela Avstrija, država z devetimi milijoni prebivalcev, je tako vreden kar 38 milijard evrov. Že skoraj 1100 milijard evrov so "težki" vsi ukrepi, ki jih je v času epidemije sprejela Nemčija. Skoraj polovica tega zneska odpade na novoustanovljeni sklad za ekonomsko stabilizacijo, ki bo podjetjem ponujal jamstva za posojila in kapital. To daje nemški državi možnost za pridobivanje lastniških deležev v najpomembnejših podjetjih. 

Bo vse to dovolj? Vse je odvisno od razpleta epidemije in hitrosti vsaj delne oživitve javnega življenja, ki bo tudi mesece pozneje verjetno še vedno teklo po posebnih protokolih za omejevanje števila ljudi v zaprtih površinah. 

"Gre za prvo fazo. Dlje, kot bo trajala kriza, težje bo linearno ukrepati, saj bo potem nastopilo vprašanje solventnosti," meni Gaspari. Z njim se strinja tudi Prašnikar. "Če bo prišlo do tega, bo ključno, v kolikšni meri se bo država sposobna zadolževati. Tudi zato je finančne vire v tej fazi treba razporejati pametno in z mislijo na dolgi rok. Napovedi, da bo država dala toliko, kot bo potrebno, lahko vzbujajo lažno upanje," poudarja. 

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
STA

Kje bo Slovenija našla milijarde?

Kje bo torej Slovenija našla finančne vire? Kot je napovedal minister za finance Andrej Šircelj, bo glavnino financiranja prevzela Evropska centralna banka (ECB). Njen svet guvernerjev je že prejšnji teden zagnal program za nujno odkupovanje v času pandemije (Pandemic Emergency Purchase Programme – PEPP). Z njim je zagotovil približno 750 milijard evrov svežega denarja za odkupovanje obveznic in drugih vrednostnih papirjev držav, ki bodo denar porabljale za financiranje ukrepov za reševanje gospodarstva. ECB bo obveznice odkupovala do konca leta 2020. 

Po kapitalskem ključu Sloveniji pripada 2,52 milijarde evrov, je ocenil Šircelj. Toda pozor: višina tega zneska je gibljiva. Odvisna je od prejšnjega zadolževanja in potreb drugih držav. Vprašanje je sicer, ali bo Sloveniji denar, izposojen pri ECB, kdaj sploh treba vrniti. Medtem ko bodo države zapadle obveznice nekaj časa poplačevale z izdajo novih obveznic, nekateri ekonomisti že zdaj napovedujejo, da bo ECB te dolgove čez čas preprosto odpisala. 

Minister za finance Andrej Šircelj poudarja, da imamo zagotovljeno financiranje ukrepov.
Minister za finance Andrej Šircelj poudarja, da imamo zagotovljeno financiranje ukrepov.
STA

Še dodatnih 1,1 milijarde evrov denarja bi lahko imela Slovenija na voljo iz mehanizma za stabilnost evra (ESM). Gre za sklad, ki so ga ustanovile države članice območja evra na vrhuncu dolžniške krize. Namenjen je bil reševanju posameznih držav pred bankrotom.

Končnega dogovora o tem še ni. ESM bi namreč denar, ki bi ga porabljale države, dobil z izdajo tako imenovanih "korona obveznic", čemur še vedno nasprotuje Nemčija. Končno odločitev bodo sprejeli finančni ministri držav članic območja evra. Trenutna operativna zmogljivost ESM za pomoč znaša dobrih 410 milijard evrov. Za aktiviranje tega denarja pa mora posamezna država po sedanjih pravilih predložiti program z varčevalnimi in drugimi ukrepi za prestrukturiranje dolga.

Dodatne vire bi lahko država našla v njenih podjetjih in pokojninski skladih, ki upravljajo z okoli tremi milijardami evrov sredstev.

Preberite še:

Kaj vlada obljublja ljudem in podjetjem

To je Janševa trinajsterica za boj proti krizi