Vrnitev kralja betona: "preživel" je Furs, zdaj bo še Avstrijce

Slovensko gradbeništvo je dobila novega kralja betona - iz Avstrije. Koliko je plačal za šest betonarn? In kaj se je pred tem zgodilo z betonarnami, ki so bile nekoč v lasti Roka Furlana?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
torek, 10. 9. 2024, 16:20


ROK FURLAN
Rok Furlan (na fotografiji) je bil dolgo časa znan kot ljubljanski kralj betona. Ko se je znašel v preiskavi NPU, je betonarne prodal Mirku Maroltu. Ostalo premoženje pa je prepisal na podjetja poštne nabiralnike.
Arhiv Reporterja

Tik pred začetkom gradnje nove železniške postaje v Ljubljani, glavnih odsekov koroške hitre ceste in nekaterih drugih, več sto milijonov evrov vrednih državnih projektov je v domačem gradbeništvu prišlo do največjega prevzema v tem letu. 

Novega lastnika je namreč dobila družba Marolt Beton, največja skupina za proizvodnjo betona v državi. Njen ustanovitelj, vrhniški podjetnik Mirko Marolt, jo je prodal avstrijski družbi Leube Zement, ki je za prevzem že dobila zeleno luč agencije za varstvo konkurence. Koliko so Avstrijci plačali za nakup, uradno ni znano. Po naših informacijah je posel vreden dobrih 20 milijonov evrov. 

Za ta denar so Avstrijci dobili v roke kamnolom pri Vrhniki in šest betonarn v Črnučah, Grosuplju, Logatcu, Kočevju, Ilirski Bistrici in Podskrajniku.

Preberite še:
Kralj betona bo moral pred sodnika
Lov za 18-metrsko jahto kralja betona je končan

Kdo je novi kralj betona

"Za nadaljevanje rasti na slovenskem trgu družba Marolt beton d.o.o. potrebuje močnega (institucionalnega) partnerja. Vstop družbe Leube Zement GmbH bo družbi prinesel številne sinergije (Leube Zement je en večjih proizvajalcev cementa), bo družbi zagotovil možnosti za nadaljnjo rast in razvoj ter varnost za zaposlene," je za necenzurirano.si pojasnil Marolt, ki v družbi ostaja kot svetovalec poslovodstva.

Avstrijci so medtem imenovali novega direktorja. To je postal Tadej Lamut, dosedanji vodja proizvodnje novomeškega CGP, enega največjih slovenskih gradbincev, ki ga lastniško obvladuje Dari Južna. Skupina Leube, ki jo vodi Heimo Berger, zaposluje 550 ljudi v Avstriji, Nemčiji in na Češkem, njeni skupni prihodki pa so lani znašali 185 milijonov evrov. Družba Marolt Beton pa je lani ob 13 milijonih evrov prihodkov ustvarila 1,2 milijona evrov dobička. 

Do zdaj je bil najpomembnejši tuj igralec na slovenskem trgu betona Alpacem, donedavno bolj znan kot Salonit Anhovo, ki upravlja s tremi visoko zmogljivimi betonarnami v Dekanih, Črnotičah in Solkanu s skupno zmogljivostjo preko 200.000 kubičnih metrov betona letno.

Marolt tako uradno ostaja lastnik le še treh betonarn - in to zgolj tistih, ki jih je leta 2019 kupil od ljubljanskega kralja betona Roka Furlana. Gre za tri betonarne v industrijski coni Šiška, Stanežičah in na Jesenicah, ki so bile nekoč v lasti podjetja Projekt Beton. To je imelo lani pet milijonov evrov prihodkov in 62 tisoč evrov dobička. Konec avgusta ga je Marolt prenesel iz skupine, ki jo je takoj zatem prodal Avstrijcem, in preimenoval v M Estate.

marolt-beton
/
Marolt beton

Preberite še:
Rok Furlan in prijatelji – dobavitelji avtomobilov za vplivneže

Bodo šle tri betonarne nazaj Roku Furlanu? 

Gre za ime, ki je zelo podobno imenom nekaterih nekdanjih Furlanovih podjetij. To še krepi sume, da Marolt nikoli ni bil dejanski kupec teh betonarn, ampak jih je zgolj hranil za Furlana.

Njihova prodaja je namreč časovno sovpadala s kriminalistično preiskavo, v kateri je bil Furlan osumljen, da je imel ključno vlogo v hudodelski združbi za utajo davkov pri uvozu in preprodaji avtomobilov. Januarja 2019 so ga policisti med hišnimi preiskavami začasno pridržali, a po enem dnevu izpustili na prostost. Takoj zatem so se pojavile informacije, da se Furlan seli v Dubaj, največje mesto v Združenih arabskih emiratih.

Furlana sicer ni (več) na seznamu davčnih dolžnikov. Še vedno je direktor več podjetij, ki so v lasti njegovih družinskih članov ali pa podjetij poštnih nabiralnikov iz Velike Britanije, za katerimi se skrivajo ljudje iz mreže nekdanjega Oriona. Eno od njih je tako uradni lastnik 160 kvadratnih metrov velikega stanovanja s prav tolikšno teraso za Bežigradom.