FOTO: Vinku Sajtlu zgorelo okrog 700 tisoč čebel

Neznanci so mu pred dnevi požgali čebelnjak oz. 22 panjev, od katerih je bilo 15 polnih z močnimi čebeljimi družinami. Škodo ocenjuje na okrog 12 tisoč evrov.

Zelo je prizadet. Kot pove, je bilo v prikolici osem panjev AŽ, ki so bili polni čebel, in 14 nakladnih panjev, od katerih je bilo polnih 7. Vse je pogorelo, kar pomeni, da je v ognju končalo več kot 700 tisoč nemočnih čebel, ki so prav v tem času prizadevno opravljale svoje poslanstvo opraševanja in nabiranja medu.

Z ženo po jagode, ko zagledata pogorišče

Prikolico in nakladne panje je imel Vinko že leta na svojem zemljišču ob njivi na začetku vasi, zraven gozdička, da so imele čebelice res dobre razmere za svoje pomembno poslanstvo. Nazadnje je bil tam v četrtek, 22. junija, zvečer pred dežjem. »Potem pa me zaradi drugih obveznosti dva dni ni bilo doma. Ko sva se v nedeljo dopoldne z ženo odpravila na parcelo nabirat jagode, sva onemela – vse je bilo požgano,« pripoveduje Vinko Sajtl, ki je seveda takoj poklical policijo. Vse so popisali in poslikali, a čebelar, ki panjev ni imel zavarovanih, dvomi, da bodo odkrili nepridiprave.

Na PU Novo mesto povedo, da so opravili ogled, nadaljujejo preiskavo in ugotavljajo okoliščine kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

»Namerni požig«

Čebelar Vinko Sajtl je prepričan, da je šlo za nameren požig. »S prikolice iskra ni mogla preskočiti na nakladne panje ali obratno, to je jasno. Sicer nobeden od vaščanov ni ničesar videl ali slišal, verjetno pa se je vse zgodilo ponoči, saj bi se podnevi storilci bali čebel,« razmišlja Vinko in dodaja, da za kak požig čebel v vsem svojem življenju še ni slišal.

»Čebele so tako pomembne za človeka, ne le zaradi medu in drugih zdravilnih snovi, ki nam jih dajejo. So največji opraševalni servis in imajo širši pomen za človeštvo. V Evropi jih je zaradi bolezni in podnebnih sprememb že pol manj kot nekoč in hrane bo vedno manj,« pripoveduje Vinko, dejaven član šentjernejskega in novomeškega čebelarskega društva, tudi svetovalec za čebele pri Čebelarski zvezi Slovenije, mnogi ga poznajo kot turističnega vodnika.

Pravi tudi, da je zadnjih sedem let pridelek zelo slab, tako da morajo čebelarji čebelam zelo pomagati, da preživijo, vzrok pa so vremenski vplivi in intenzivno kmetovanje.

Čebelar od mladih nog

Za čebelarstvo ga je že kot fantiča navdušil oče na Uršnih selih, in ko se je pred že kar nekaj desetletji priženil k svoji Vlasti v Gorenje Gradišče, ni prišel sam – s sabo je pripeljal okrog 20 panjev čebel.

Ob službi in delu na manjši kmetiji se je vseskozi ukvarjal s tem hobijem, saj mu čebele veliko pomenijo. 50 družin je bilo največ, kolikor jih je imel. S čebelarjenjem je »okužil« tudi družino, žena in hčerki mu pomagajo, ravno tako se nad čebelicami navdušuje že vnukinja.

»Čebele so me ogromno naučile, predvsem reda in odnosa do narave. Res so mi ljube,« pravi Vinko Sajtl, ki ima po požigu panjev slab občutek. Pravi, da na parcelo ob gozdičku ne bo več naseljeval svojih čebel. K sreči mu je ostalo še 35 čebeljih družin na drugih krajih, tudi na domačem vrtu, za katere bo še naprej z veseljem in vestno skrbel. In svoje znanje in izkušnje bo še naprej rad delil z drugimi.